Začnimo od zadnjega konca: kaj nas trga iz sedanjosti? B. Pascal je v eni svojih Misli zapisal, da se ne zadržujemo v sedanjosti. Hitimo v prihodnost, ki se nam počasi bliža, kakor da bomo pospešili njen prihod; ali pa si kličemo v spomin preteklost, kakor da bi hoteli podaljšati njeno minljivost. Tako nerazsodni smo, da tavamo po časih, ki niso naši, ne mislimo pa na tistega, ki je edini naš; in tako lahkomiselni, da sanjamo o časih, ki jih ni več, zgubljamo pa tistega, ki je edini tukaj in sedaj.

Kaj nas vleče nazaj?

Preizkušnje in bolečine sedanjega trenutka so priložnost za skušnjavo, ki kaže življenjsko polnost v preteklosti. Človekovo srce sede in se zjoče ob lepih in sočnih spominih na preteklost, a te solze ne rodijo prav nič trajnega. Dajo nekaj čustvene tolažbe, a takšno spominjanje preteklosti ni prav nič rodovitno in ničesar ne doda sedanjemu trenutku, ampak ga raje še bolj zmaliči.

Zdrav duhovni pristop je drugačen: treba s...