Naj vam povem, da je Miklavž pri nas svetnik, po katerem naši otroci koprnijo kar nekaj mesecev. In ga visoko ne cenijo le naši otroci, temveč tudi ves slovenski narod, saj je temu svetniku posvečenih največ cerkva v Sloveniji, kar 120 – vključno z materjo vseh cerkva, ljubljansko stolnico, pa stolnico v Murski Soboti in Novem mestu.

No, da se vrnem k našemu domačemu Miklavžu in z njim povezanimi tegobami: dejstvo je, da naši otroci že mesece od naju, staršev, ne dobijo kakšnih posebnih daril, ampak le nujne stvari. In če imajo od vrnitve v šolo, torej od septembra naprej kakšno posebno željo, jih brž napotim k svetemu Miklavžu: njemu piši, on ti morda prinese. In tako se v skrivnostni noči na Miklavževi mizi znajdejo stvari, ki so si jih otroci zelo želeli, pa jih od mame in atija niso dobili – od Miklavža pa! In se na mizi znajdejo tudi stvari, s katerimi se midva kot starša ne strinjava in jih ne bi kupila, Miklavž pa jim jih je prinesel, na primer Nerf pištolo z metki....