Knjiga je nastala z namenom ohranjanja in obujanja prekmurskega dela slovenske kulture.

Ustvarili so jo prekmurski in prekmursko govoreči strokovnjaki, knjiga pa poleg pisane besede na priloženem digitalnem mediju prinaša tudi zvočne in druge interaktivne vsebine.

Prekmurski jezik je osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota je že leta 2016 javno predstavilo pobudo za projekt Prekmurski jezik in kultura, v katerem je bilo ključno leto 2019, ko je bilo narečje vpisano v register nesnovne kulturne dediščine.

Takrat je minila tudi 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

V društvu poudarjajo, da je bistvo projekta poleg promocije prekmurske kulture tudi ohranitev omenjenega jezika na ozemlju Slovenije kot tudi v zamejstvu.

Prekmurski jezik je namreč edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotne slovenske knjižne norme, kot osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja pa je odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter zavesti prekmurskega življenja kot dela slovenskega jezikovnega in etničnega prostora.

Večavtorska govoreča knjiga, ki jo lahko imenujemo zvočnica

Kot je na predstavitvi povedal dr. Hotimir Tivadar: »Gda prekmurski gučimo, smo vsi bratje in sestre po jeziki, pa naj smo ešče tak fejst različni.«

Govoreča knjiga Prekmurščina, kinč predragi. Živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi je večavtorski projekt, ki ga je spodbudilo in vodilo Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota (predsednik mag. Marjan Farič, podpredsednica Irma Benko, podpredsednik dr. Alojz Šteiner), podprli pa so ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Zveza društev general Maister in še nekateri drugi deležniki, zlasti lokalne skupnosti v okviru pomurske regije. Ta njihova večavtorska govoreča knjiga, ki jo lahko imenujemo zvočnica, je namenjena temu, da ta čudoviti del slovenske kulture ohranimo.

Sodelovala sta tudi oba škofa iz Prekmurja, Štumpf in Novak

Avtor koncepta knjige in strokovni urednik je dr. Hotimir Tivadar, urednica knjige pa Aleksandra Lutar Ivanc.

Knjigo je pripravljalo pet prekmursko govorečih slovenistov in jezikoslovcev: Maja Hajdinjak, Valentina Novak, Suzana Panker, dr. Klaudija Sedar in dr. Hotimir Tivadar, delovno skupino pa je strokovno vodil dr. Hotimir Tivadar.

V knjigi so poleg nekaterih prekmurskih besedil iz preteklosti in sedanjosti predstavili prekmurščino v zvoku ter tudi sodobni pisavi za sedanjost in prihodnost, od Ferenca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča naprej, do Ferija Lainščka, Pepsona, Mikija Roša, Dorine in še nekaterih drugih.

Dodana so še besedila dr. Mojce Kumin Horvat ter obeh prekmurskih škofov dr. Petra Štumpfa in Leona Novaka.

Predstavitev knjige v Murski soboti, od leve predsednik Prekmurskega društva general Maister Marjan Farič, Maja Hajdinjak, redni profesor dr. Hotimir Tivadar in Suzana Panker. VIR: Prekmurec.com

Posebnost knjige je tudi povezava prek QR-kod

Besedila so zapisana v prenovljenem prekmurskem slovenskem črkopisu in prebrana v prekmurščini, kot jo govorijo kot materni govorci.

Predstavljeni sta tudi prekmurska jezikovno-kulturna zgodovina in sedanjost.

Posebnost knjige je tudi povezava prek QR-kod na različna izvirna zapisana, govorjena in peta besedila.

S to zvočno-pisno knjigo se bo krepila jezikovna in kulturna zavest Prekmurja, s poudarkom na slovenskem prekmurskem jeziku, ki je bil kot tak, tj. slovenski, poimenovan že od njegovih knjižnih začetkov.