Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Živa knjižnica – promocija LGBT v osnovni šoli v Vavti vasi?

Za vas piše:
Mojca Purger
Objava: 19. 11. 2024 / 10:36
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.11.2024 / 13:31
Ustavi predvajanje Nalaganje
Živa knjižnica – promocija LGBT v osnovni šoli v Vavti vasi?
Starši so zaskrbljeni, da bodo pod pretvezo premagovanja stereotipov LGBT aktivisti širili svojo ideologijo. FOTO: Canva (fotografija je ilustrativna)

Živa knjižnica – promocija LGBT v osnovni šoli v Vavti vasi?

Nekatere starše otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Vavta vas, skrbi, da bodo pri dejavnosti Živa knjižnica njihovim otrokom gejevski aktivisti promovirali LGBT ideologijo. Nekaj otrok bo ta dan ostalo kar doma, pojavljajo pa se tudi očitki, da šola krši ustavno pravico staršev, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem.

V sredo, 20. novembra, bodo osmo- in devetošolci na OŠ Vavta vas imeli dan dejavnosti, v okviru katerega bo potekala t. i. Živa knjižnica. Gre za metodo, pri kateri so knjige v resnici ljudje, predstavniki in predstavnice »manjšine ali družbeno ogrožene skupine, ki se sooča in bori s predsodki in stereotipi«, bralec ali bralka pa je lahko kdor koli.

V šoli v Vavti vasi bodo bralci otroci 8. in 9. razreda. Njihove knjige bodo srednješolka, ki je pristala na vozičku; gej; Rominja; muslimanka; ukrajinska begunka oz. oseba s statusom začasne zaščite; plesalka iz Venezuele, potomka Slovencev; oseba, ki ne vidi; lezbijka, poročena z žensko. 

Kot pripravo na Živo knjižnico so morali otroci izpolniti vprašalnik, do koga so najbolj nestrpni, in si izbrati dve osebi, s katerima bi se radi pogovarjali. Povedali so jim, da bodo v primeru, da bo za nekoga prevelik interes, razporejeni k drugim »knjigam«.

Starši o vsebini dneva dejavnosti niso bili obveščeni

Staršem, s katerimi smo se pogovarjali za Družino, se zdi sporno, da jih šola ni obvestila o načrtovani dejavnosti niti o izvajalcih. Šele ko so otroci doma povedali, da se bodo v šoli pogovarjali s homoseksualci, brezdomci, Romi …, so nekateri zastrigli z ušesi in se obrnili na šolo za več pojasnil. Izvedeli so, da bo dan dejavnosti izvedlo Društvo za razvoj prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD). Pri raziskovanju informacij o metodi žive knjižnice so videli, da je nosilka te metode v Sloveniji Legebitra, organizacija za zagovorništvo pravic LGBTIQ+ oseb. 

Preberite tudi: Zdrava pamet ni nazadnjaštvo

Metoda za premagovanje predsodkov

Predstavnica DRPD Mirjana Martinović je za Družino povedala, da to metodo izvajajo že 13. leto, saj se jim zdi zelo primerna za premagovanje predsodkov: »Verjamemo, da je eden od korakov k bolj vključujoči družbi tudi ta, da mladim in splošni javnosti omogočimo, da spoznajo raznolikost in se učijo, kako biti spoštljiv do vseh, ne glede na razlike«. Z njo so vsako leto prisotni na novomeškem festivalu Teden kultur in redno sodelujejo s srednjimi šolami na Dolenjskem, to metodo pa izvaja tudi veliko mladinskih centrov, je dejala. Včasih »branje« žive knjige poteka posamezno, v šolah, kjer pa je bralcev veliko, se po njenih besedah trije ali več učencev istočasno pogovarjajo z eno knjigo po približno 15 minut, nato pa gredo k drugi živi knjigi. Mirjana Martinović je zatrdila, da so odzivi bralcev živih knjig dobri.

Razložila je, da pri organizaciji delavnice DRPD sodeluje s številnimi nevladnimi organizacijami, ki jim pomagajo z »živimi knjigami«. Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja jim na primer »posodi« invalidno gimnazijko, društvo Sevdah muslimanko, Društvo življenje brez nasilja nekdanjo žrtev nasilja, na podoben način sodelujejo še z drugimi društvi, med njimi je tudi Legebitra. Nabor živih knjig ni vsakič enak, je povedala Mirjana Martinović in naštela, kdo bo gost v OŠ Vavta vas (zgoraj).

Starši: Osnovnošolskih otrok ne izpostavljajmo ideologiji LGBT

»Najbolj me moti, da bo organizacija Legebitra, ki promovira LGBT način življenja, pod pretvezo premagovanja predsodkov prišla do ranljivih šolskih otrok. Ne želim, da te vsebine vstopajo v šolo in da so otroci v teh letih izpostavljeni tej ideologiji,« je odločno povedala ena od mater, katere otrok se dejavnosti ne bo udeležil. »Naš otrok ni do nikogar nestrpen in sprejema življenje, ki mu pride na pot. Ko bo odrastel, se bo že srečal z različnimi ljudmi. Ne vem pa, če je treba, da se s tem srečujejo otroci že v osnovni šoli, ko so ranljivi, na udaru z vsemi mogočimi impulzi. To ni prav.«

Povedala je, da se večina staršev ni zavedala, da bi lahko Živa knjižnica bila sporna, saj sploh niso dobili informacij, kaj se bo v resnici dogajalo. Eden od zaskrbljenih očetov je dejal: »Osebno me moti to, da se prikriva, za kaj v resnici gre. Če bi šola na roditeljskem sestanku predstavila projekt in bi se pogovorili o naših pomislekih, bi bil bolj zaupljiv. Tako se mi zdi, da organizatorji točno vejo, da je zadeva za določene starše sporna. Če pa nisi pozoren, sploh ne veš.«

Drug oče pa je zahteval, da šola njegovemu otroku v času dejavnosti omogoči drugo zaposlitev, ker se ne strinjajo z LGBT ideologijo, ki jo zastopa Legebitra.

Spomnimo. Legebitra je za mlade na primer izdala priročnik To je seks, ki poleg informacij o spolno prenosljivih boleznih mlade med drugim informira tudi o tehnikah lizanja anusa in nasilnega spolnega odnosa. Za otroke, stare od 9 let naprej, pa so zasnovali delavnice, namenjene spoznavanju osnov področja LGBT (lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe).

»Mislim, da bodo otroci te zadeve spoznavali kasneje, da jih ni treba že zdaj izpostavljati ideologiji LGBT,« je povedal zaskrbljeni oče. Tudi njega je zmotilo, da staršev šola o predvidenem dnevu dejavnosti ni obvestila, čeprav so sicer vedno dobro obveščeni, je dejal. »Sporen pa se mi zdi tudi vprašalnik za otroke, do koga so najbolj nestrpni. Zakaj bi morali otroci o tem govoriti,« se je vprašal.

Knjigo, ki staršem pomaga pripraviti otroke na zahtevna moralna vprašanja današnjega časa, lahko naročite TUKAJ.

Starši imajo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem

»Vem, da se ti pomisleki slišijo, kot da smo povsem nestrpni in ne sprejemamo drugačnih, a to ni res,« je dejala naša sogovornica. »Naj vsak živi, kot želi, naše otroke pa naj pustijo pri miru.«

Franci Bačar, eden od staršev, je v zapisu na svojem blogu opozoril, da imajo starši po ustavi pravico, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem, in da Živa knjižnica ta člen načrtno krši.

Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. (41. člen Ustave RS)

»Vodstvo šole se zaveda, da dogodek, ki ga pripravljajo, ni v skladu z versko in moralno vzgojo, ki jo prakticira večina staršev. In zato so dogodek skrivali, zdaj pa okrog njega spuščajo meglo. Imajo nas za bedake. Za nekaj manj. Ne jemljejo nas kot enakovrednih sogovornikov. Ne poslušajo našega mnenja, pripomb in pomislekov,« je zapisal. »Predvsem pa imamo tudi mi (starši) besedo pri tem, kaj in kdaj naši otroci potrebujejo. Šola pa je dolžna našo besedo slišati in upoštevati.« 

Ravnateljica pravi, da bodo odločitev staršev spoštovali

Za komentar nastale situacije smo prosili tudi ravnateljico OŠ Vavta vas Sabino Erjavec. Na vprašanje, zakaj staršev niso obvestili o predvideni dejavnosti, nam je odgovorila, da so komunicirali kot običajno. »Posebnih napovednikov in opisov nimamo na spletni strani za noben dan dejavnosti,« je izjavila. Zapisala je, da so s starši, ki so se na šolo obrnili s pomisleki, komunicirali »po običajnih komunikacijskih kanalih«. Zagotovila je, da bodo strokovni delavci šole prisotni na delavnicah in da lahko zagotovi, da Živa knjižnica ne bo promovirala homoseksualnosti. Ravnateljica Sabina Erjavec se ne strinja, da bi kršili pravico staršev do vzgoje otrok v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem. Dodaja, da bodo spoštovali pravico staršev, da svojih otrok na dan dejavnosti ne pošljejo v šolo.

Preberite tudi: Aleš Primc je izdal priročnik o LGBTQIA+ ideologiji za starše

Nalaganje
Nazaj na vrh