Dvoživke imajo nestalno telesno temperaturo, zato so odvisne od temperature okolja. Pri nizkih temperaturah se jim ustavi presnova in upočasnijo se tudi drugi življenjski procesi v telesu. Zima torej ni njihov čas, zato jo v naših krajih preživijo v različnih prezimovališčih. Mnoge prezimijo v rahlih tleh, v globljih plasteh, kamor zmrzal ne seže, druge na dnu mlak in drugih vod, kjer zarite v mulju čakajo pomlad. Repate dvoživke, kot so pupki, si v ta namen izberejo kompost, kjer jim rahla, razkrajajoča organska snov omogoča, da se zlahka vkopljejo, obenem pa jih greje toplota, ki nastaja pri procesih gnitja. V našem kompostniku vsako pomlad presenetim kakšnega navadnega pupka, pa tudi predstavnico plazilcev, belouško, ki se je tam znašla iz natanko istega razloga. V domači mlaki vsako leto prezimuje desetine zelenih žab in sekulj ali rjavih žab, kot jih tudi imenujemo. Navadna krastača obišče mlako potem, ko je prezimila v kompostu.

12. januarja letos sem na asfaltirani...