Več kot trideset let je minilo od ustanovitve Združenja (ZSKSS) in skavti smo končno dobili svoje prostore. V novi hiši so poslovni prostori, skavtska trgovina Skavtarnica, skladišče ter prostori za srečevanje, načrtovanje in druženje. V uvodnem programu otvoritve so se idejni pobudniki in izvajalci pogovarjali o zametkih ideje, začetkih dela in poteku vse do otvoritve.

Najtežji je prvi korak

Bivša načelnika Združenja, Žiga Kovačič in Irena Mrak Merhar, sta bila začetnika projekta. »Želja je zorela že dlje časa. Vsaka organizacija, vsaka družina, vsak človek mora, ko raste, sprejeti neke odločitve, ki so včasih težke. Ampak so potrebne, če hočeš napredovati. Organizacija je potrebovala svoj dom.

Organizacija je potrebovala svoj dom.

Po dolgih premislekih in preizkušanju različnih možnosti smo se kar naenkrat strinjali s tem, da bomo gradili, da bomo stali drug ob drugem in si bili opora. Hvala Bogu nismo vedeli vsega, kar nas čaka, ker drugače ne bi ničesar gradili. Marsičesa nas je bilo strah,« sta povedala. Poudarila sta tudi, da hiša sicer stoji, da postane dom, pa potrebuje nas. Če se tu vsak čuti sprejetega, če lahko pride sem dobre ali slabe volje, če je tu vsakdo dobrodošel, potem bo to res dom za vse.

Nekdanja načelnika Irena Mrak Merhar in Žiga Kovačič. FOTO: Tatjana Splichal

Hiša stoji v Štepanji vasi, tik ob cerkvi in kapucinskem samostanu. »Tukaj so se rodili slovenski skavti in mislim, da ni naključje, da smo zdaj spet tukaj,« je povedal Kovačič in spodbudil vse navzoče, naj bo ta hiša opomnik, da se z vztrajnostjo in zaupanjem da doseči marsikaj.

Ni naključje, da smo zdaj spet tukaj.

Hiša je že med gradnjo povezala več kot tisoč ljudi

Načelnika ZSKSS Tjaša Sušin in Nejc Kurbus sta se ob tej priložnosti zahvalila tistim, ki so s svojim delom največ pripomogli k temu, da imamo skavti nov, skupni dom, tako voditeljem kot pomembnejšim donatorjem. Več kot tisoč ljudi je dobrohotno priskočilo skavtom na pomoč z donacijami, vseh dobrotnikov SMS donacij in prostovoljcev, ki so v gradnjo darovali svoj čas, pa ni mogoče prešteti. Posebej sta se zahvalila vsem voditeljem: »Bi-Pi nam naroča, naj pustimo svet za spoznanje boljši, kot smo ga prejeli. Naše delo se vidi!«

Nadškof Zore: Dom je srečanje z bližnjimi

Temeljni kamen hiše je bil blagoslovljen pred slabimi tremi leti, tokrat je pa ljubljanski nadškof Stanislav Zore blagoslovil končano hišo in vse, ki jo bomo uporabljali, da bi mogli še bolje in na primernem kraju opravljati svoje poslanstvo vzgoje mladih v državljanskih, krščanskih in človeških vrednotah.

Novo skavtsko hišo je blagoslovil nadškof Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

V nagovoru se je vprašal, ali skavt res potrebuje hišo, da je skavt, in odgovoril: »Skavt potrebuje šotor. Pravi skavt svoje življenje živi pod šotorom in na poti. Pač pa skavt potrebuje dom. Dom pa je tam, kjer se srečuje z ljudmi, ki so mu blizu, ki ga razumejo, ki ga sprejemajo, ki so njegovi prijatelji. Dragi moji skavti, to je tisti temelj, ki ga ne bo razdrl noben vihar. Ta temelj ste vi.«

Praznovanje smo nadaljevali s skupno sveto mašo, ki jo je v cerkvi svetega Štefana v Štepanji vasi daroval nadškof, nato pa smo imeli priložnost, da se ob pogostitvi skupaj poveselimo, si ogledamo novo hišo in srečamo stare in nove prijatelje.

Sveta maša v cerkvi sv. Štefana. FOTO: Tatjana Splichal

Vtisi udeležencev otvoritve

Hana Lobnik, poverjenica za zagovorništvo: Skavtska hiša ima za naše Združenje velik pomen

»Ko se toliko ukvarjaš z operativo, lahko hitro pozabiš, kaj tak mejnik pomeni, ko ga dosežeš. Definitivno se mi zdi, da bo prinesla nov začetek in hkrati pomagala ohraniti vse tisto, kar je Združenje do sedaj delalo za mlade, za naše člane. Je prostor, kjer se bomo dobivali ter skupaj pisali in risali nove ideje. Krasno je, da lahko rečemo, da gremo v našo hišo.

Hana Lobnik. FOTO: Ana Knez

V svetu skavtstva si vsaka organizacija želi ustvariti nekaj podobnega, imeti svoj prostor. V Evropi in po svetu so popularni koncepti skavtskih centrov, precej organizacij si želi imeti svojo bazo, ampak na žalost ne uspe vsem. Zato se mi zdi toliko bolj neverjetno, da lahko grem na kakšno konferenco v tujino in povem, da sem iz Slovenije, ki ima dva milijona prebivalcev, naše Združenje ima šest tisoč članov, pa imamo skavtsko hišo v prestolnici. To je nekaj, česar ne slišiš tako pogosto.«

Rozala in Katarina, 12 let: Kakšna se nama zdi nova skavtska hiša?

»Lepa je! Zelo je svetla. Bili sva noter, sva jo šli pogledat. Midve sva pri skavtih v tej župniji, lahko smo ves čas gledali, kako so jo gradili. To je bilo zanimivo, ogromno materiala je bilo, veliko se je dogajalo. Verjetno bomo imeli kakšno svoje skavtsko srečanje v skavtski hiši. Veseli sva, da jo imamo.«

Lucija Iskra, voditeljica: Kakšna se mi zdi skavtska hiša?

»Skavtska hiša je res lepa, prostorna. Skavti smo tako ali tako del velike družine, vsak, ki bo prišel sem, pa se bo tega lahko še bolj zavedel. Je prostor za srečevanje, vzpostavljanje odnosov. Odraža to, kar smo.

Lucija Iskra. FOTO: Ana Knez

Zdi se mi, da bo zame kot voditeljico uporabna. Je sicer na malo odročnem delu Ljubljane zame, ampak to bo hkrati zagotovilo, da se k njej odpraviš z namenom, da se potem tam tudi zadržiš. Gotovo se bom kdaj ustavila tu.«

Zala Dimc, voditeljica: Lepo je v hiši videti svoj prispevek

»Moja naloga je bila, da pomagam pri notranji ureditvi hiše in sicer pri izdelavi stene, na kateri visijo rutke vseh skavtskih stegov, obstoječih in tistih, ki na žalost ne obstajajo več. To je bil kar izziv, ker je rutk čez 80, stena pa ni tako velika, je pa zelo visoka. Izrisanih je bilo kar precej variant, kako to postaviti na najboljši način, pa hkrati tako, da ostane še dovolj prostora za stege, ki bodo nastali šele v prihodnjih letih. :) Poleg tega sva v pritličju skupaj z Nežo Štremfelj oblikovali nalepko za na šipe, ki že od daleč sporoča, da je ta stavba skavtska – moja ideja je bila črtna risba in dejstvo, da se, ko je eno okno odprto, risbi med seboj prekrijeta in dopolnita.

Zala Dimc. FOTO: Ana Knez

Sem pa sodelovala tudi pri zunanji ureditvi prostora in končna podoba mi je zelo všeč. En teden me sedaj ni bilo tu, tako da jo v končni obliki danes vidim prvič! Marsikaj so še dokončali in polepšali in tudi ljudem, s katerimi se pogovarjam, je všeč. To, da pridem do skavtske hiše in vidim v njej svoj prispevek, je poseben, zelo lep občutek.«

Nekaj utrinkov z otvoritve si lahko ogledate v galeriji Tatjane Splichal:

1/17