Založba RTV Slovenija je tudi letos izdala vrsto zgoščenk komorne, simfonične, otroške glasbe in jazza. Med njimi ji je kar šest z glasbo Dejana Bravničarja.

Dejan Bravničar

Violinist Dejan Bravničar (1937–2018) sodi med najpomembnejše slovenske poustvarjalce v drugi polovici dvajsetega stoletja.



V poklon njegovemu spominu je ljubiteljem klasične glasbe na voljo vrsta zgoščenk z izborom restavriranih posnetkov temeljnega svetovnega koncertantnega repertoarja. Letos so jih izdali šest.

Na eni se predstavlja z deli za violino Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750), Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791), Johannesa Brahmsa (1833–1897), Avstrijca Fritza Kreislerja (1875–1962), Španca Pabla de Sarasata (1844–1908), Claudeja Debussyja (1862–1918), Sergeja Prokofjeva (1891–1953) in belgijskega skladatelja Eugenea Ysa˙eja (1858–1931).

Na drugi se predstavlja z deli za violino Bacha, Nicola Porpore (1686–1768), Sergeja Prokofjeva (1891–1953), Bele Bartóka (1881–1945), Francesca Maria Veracinija (1690–1768), Petra Iljiča Čajkovskega (1840–1893) in Niccola Paganinija (1782–1840).

Na tretji z deli za violino Giuseppeja Tartinija (1692–1770), Mateja Babnika (1787–1868), Brahmsa, Ysa˙eja in Matije Bravničarja (1897–1977).

Na četrti se predstavlja z deli za violino Ludwiga van Beethovena (1770–1827) in Paula Hindemitha (1895–1963), na peti z deli za violino Matije Bravničarja in Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973), na šesti pa z deli Matije Bravničarja.

Študiral je na Konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi

Na osebnostni in umetniški razvoj Dejana Bravničarja je pomembno vplivalo že družinsko okolje.

Mati Gizela je bila balerina, oče Matija Bravničar pa skladatelj in violinist, ki ga uvrščajo med vodilne slovenske skladatelje v sredini dvajsetega stoletja in je s svojim umetniškim, publicističnim in pedagoškim delom kot profesor in dekan ljubljanske Akademije za glasbo vidno sooblikoval tedanje kulturno in družbeno življenje.

Sin Dejan se je že zgodaj spoprijateljil z violino. Na srednji stopnji ga je oče zaupal Franu Staniču, na glasbeni akademiji v Ljubljani pa Karlu Ruplu.

Po diplomi je nadaljeval študij na Konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi pri enem največjih violinistov dvajsetega stoletja Davidu Ojstrahu.

Med bivanjem v Moskvi je spoznal vrsto tedanjih najboljših svetovnih glasbenikov. Sledilo je še leto dni izpopolnjevanja pri sloviti violinistki Pini Carmirelli na Akademiji svete Cecilije v Rimu.

Vzgojil je generacije violinistov

Po končanem študiju se je ustalil v domovini kot svobodni umetnik koncertant. Poleg številnih nastopov doma, je gostoval v Angliji, Franciji, Avstriji, na Nizozemskem in Poljskem, v Bolgariji, Švici, nekdanji Sovjetski zvezi in drugod, kjer je sodeloval z vrhunskimi dirigenti kot so Kurt Sanderling, Kiril Kondrašin, Paul Klecki, Carlo Zecchi, Jean Martinon in drugi.

Dejaven je bil tudi na področju komorne glasbe, kjer izstopa sodelovanje z violončelistom Cirilom Škerjancem in pianistom Acijem Bertoncljem v Triu Tartini.

Kot Trio Tartini so nastopali v domovini in v svetovnih kulturnih središčih, kot so Dunaj, New York in Pariz. Sredi šestdesetih let 20. stoletja je začel poučevati na Akademiji za glasbo v Ljubljani in bil osem let tudi njen dekan.

Vzgojil je generacije violinistov, ki igrajo v slovenskih profesionalnih orkestrih in poučujejo na glasbenih šolah.

Trajno je zaznamoval slovensko glasbeno krajino

Dejan Bravničar je v svoji solistični karieri izvedel več kot petdeset violinskih koncertov. Njegov repertoar sega od Vivaldija in Bacha do Mozarta, Beethovna, Mendelssohna, Paganinija, Brahmsa, Laloja, Čajkovskega, Wieniawskega, Sibeliusa, Szymanowskega ter najpomembnejših del tega žanra iz dvajsetega stoletja kot so koncerti Bartoka, Hačaturjana, Stravinskega, Hindemitha, Prokofjeva in Šostakoviča.

S svojim delom je trajno zaznamoval slovensko glasbeno krajino. Kot koncertant je na domače glasbeno prizorišče vnesel nove in višje standarde glasbenega poustvarjanja.

S številnimi koncerti po Sloveniji je v času, ko je bila vrhunska umetnost dostopna le v redkih središčih, omogočil najširšemu krogu občinstva seznanitev z deli svetovne literature v vrhunski izvedbi.

Bil je ena najmarkantnejših osebnosti med slovenskimi glasbeniki

Neprecenljiv je tudi njegov prispevek k uveljavljanju slovenske glasbe. Kot koncertant je izvedel violinske koncerte Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare, Matije Bravničarja in Primoža Ramovša ter vrsto drugih slovenskih del ter jih sam ali pa s Triom Tartini promoviral tudi v tujini.

Na področju pedagoške dejavnosti so pomembne tudi njegove redakcije del svetovnih in domačih skladateljev. Za svoje delo je prejel številne državne nagrade in priznanja, kot so nagrada Prešernovega sklada, nagrada mesta Ljubljane, bil je imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in za častnega člana ESTA Slovenije.

Dejan Bravničar je bil ena najmarkantnejših osebnosti med slovenskimi glasbeniki. S svojim umetniškim in pedagoškim prispevkom je zapustil trajno sled.

Klasika, skladbe za orkester

Skladbe na dvojni zgoščenki Klasika. Skladbe za orkester, 2. del so nadgradnja izbora z zgoščenke Klasika Slovenia. Skladbe za orkester, 1 del.

Če je prvi del prinesel izstopajoče skladbe z »železnega« repertoarja slovenskih simfoničnih del, torej skladbe, ki so največkrat na sporedu in so zaradi svojega večinoma tradicionalnega glasbenega jezika tudi najdostopnejše, potem prinaša nadaljevanje predvsem prelamljanje s to tradicijo in vzpostavljanje novih paradigem.

Ena od pomembnih prelomnic pri tem je bil konec prve svetovne vojne in s tem izločitev iz Avstro-ogrske monarhije, državnega in kulturnega plašča, ki je dolgo določal obrise domače kulture, ter vključitev v novo južnoslovansko zvezo, s čimer se je vsaj deloma potešila želja po lastni nacionalno-državni neodvisnosti, ki se je krepila od sredine 19. stoletja dalje.

Takšna nova izhodišča so bila zelo plodna tla za novi začetek, vendar se je v praksi izkazalo, da je novi začetek precej težak, da je »novo« ideologijo ali estetiko težko vzpostavljati brez primerno razvite infrastrukture in tradicije (iz uvodnega zapisa dr. Gregorja Pompeta).

Na prvi zgoščenki so dela Marija Kogoja, Demetrija Žebreta, Slavka Osterca. Lojzeta Lebiča in Primoža Ramovš, na drugi pa Jakoba Ježa, Uroša Rojka, Lojzeta Lebiča in Vinka Globokarja.

Theobald Böhm

Flavtist, skladatelj in inovator Theobald Böhm (1794–1881) je zelo zaznamoval glasbeno zgodovino 19. stoletja. Veljal je, ob Antonu Bernhardu Fürstenau (1792–1852), za najboljšega flavtista Nemčije oziroma po drugi oceni celo za najboljšega flavtista svojega časa, za »Paganinija na piščali«.

Kot učitelj flavte je imel več kot sto učencev, njegova šola flavte v Münchnu je slovela po širom po svetu. Enako kot drugi virtuozi takrat, npr. Niccolň Paganini (1782–1840) in Franz Liszt (1811–1886), je Böhm za svoje glasbilo tudi skladal in si s temi svojimi deli, ki so bistveno več kot samo romantična virtuozna lahka glasba, zagotovil častno mesto tudi med skladatelji 19. stoletja.

Največji sloves si je pridobil kot pomemben izdelovalec glasbil svojega časa z iznajdbo po njem poimenovane Böhmove piščali (inovator pa je bil tudi na drugih področjih).

Böhmove skladbe izvajata flavtist Martin Belič in pianist Ivan Ferčič

Theobald Böhm je zapustil 37 del z opusnimi številkami in 54 priredb brez njih, med njimi 26 priredb za altovsko flavto v G. 20 del in ena priredba so napisani za flavto ob spremljavi orkestra ali klavirja. Opusi od 1 do 18 so bili napisani za konično leseno flavto stare konstrukcije, opusi od 19 do 24 za leta 1832 izumljeno konično flavto z zaklopkami, predhodnico t. i. Böhmove flavte, opusi od 25 do 37 pa za leta 1847 izumljeno cilindrično kovinsko flavto, drugi model Böhmove flavte.

Böhmove skladbe izvajata flavtist Martin Belič in pianist Ivan Ferčič, ki tudi na svojem skupnem albumu ohranjata radoveden glasbeni duh, ki ju žene k iskanju novih glasbenih svetov in navdihujočih novih partnerstev. O tem priča tudi album s posnetki opusa Theobalda Böhma – žlahtni izbor virtuoznih skladb, v katerih osrednje mesto pripada flavti.

Boštjan Gombač: Iucundus

Boštjan Gombač je znan slovenski multiinštrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo, tuje pa mu niso niti odrske deske.

Gombač, ki je znan po tem, da vse, kar dobi v roke, spremeni v glasbeni inštrument in iz njega izvabi čudežne zvoke, je tudi na novem albumu Iucundus posegel po mnogih glasbilih in z njimi svoje privlačno potovanje skozi različne glasbene pokrajine spremenil v glasbeni vrtiljak, ki bo očaral vsaka dovolj odprta ušesa.

Boštjan Gombač je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil, ki jih le redko zasledimo na domačih koncertnih odrih.

S skupino Terra Folk je požel mnogo glasbenih nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado občinstva radia BBC 3 (World Music Awards), sodeluje pa s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos. Nastopil je že s kopico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe in z mnogimi tujimi glasbeniki

Na magičnem albumu Iucundus Boštjana Gombača in Big Banda RTV Slovenija se zvrstijo skladbe, ki so avtorsko delo dirigenta in skladatelja Lojzeta Krajnčana, Boštjana Gombača in Nina Mureškiča. Gosta sta Nino Mureškič (tolkala) in Nina Strnad (glas).

Zven našega odra

Nova zborovska izdaja Zven našega odra nosi pečat polovice stoletja in še nekaj let za povrh Akademskega pevskega zbora Maribor. Slednjega zadnjih šest let vodi priznana skladateljica Tadeja Vulc. Na izdaji je trinajst avtorskih skladb in priredb.

Akademski pevski zbor Maribor deluje že od leta 1964 pod okriljem Kulturno umetniškega društva Študent Maribor, v okviru katerega deluje tudi Akademska folklorna skupina Študent. APZ Maribor je eden izmed temeljnih nosilcev študentske, mladinske in ljubiteljske kulture v Mariboru ter kulturni ambasador naše domovine v tujini. Pevci, po večini študentje različnih fakultet, že vrsto let ustvarjajo kakovostno zborovsko glasbo. Prvi dirigent zbora je bil Stane Jurgec, ki je zbor uspešno vodil od samega začetka vse do leta 1991.

50 članski zbor uspešno deluje na mednarodnih tekmovanjih in festivalih

Zbor, ustanovljen pod okriljem Univerze v Mariboru, se je sprva imenoval Akademski pevski zbor Boris Kraigher. V skladu z novim obdobjem, ki je šele prihajalo, se je zbor leta 1991 preimenoval v Akademski pevski zbor Maribor in to ime obdržal vse do danes. APZ Maribor je deloval tudi pod taktirko Ivana Vrbančiča, Alenke Korpar, Simona Robinsona, Jožeta Fürsta, Jasmine Dobaj ter Zsuzse Budavari Novak. Leta 2012 je vodenje prevzela odlična skladateljica in zborovodkinja Tadeja Vulc. 50 članski zbor nadvse uspešno deluje na mednarodnih tekmovanjih in festivalih doma ter v tujini, vsako sezono prireja samostojne koncerte in sodeluje pri različnih projektih.

Skladbe na zgoščenki Zven našega odra so ustvarili: Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525–1594), Jacobus Handl - Gallus (1550–1591), Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525–1594), Radovan Gobec (1909–1995), Tadeja Vulc (1978), Ko Matsushita (1962), Camille Saint-Saëns (1835–1921), Josep Vila (1966), Pavle Merků (1927–2014), Donald Patriquin (1938), Oskar Dev (1868–1932)/ Lojze Lebič (1934).

Tadeja Vulc: Vojna in mir

Ni ga med nami, ki ne pozna Srečka Kosovela, Antona Funtka, pa Dragotina Ketteja, Otona Župančiča. Gre za pesnike, ki so v svojih pesmih s skrbno izbranimi besedami eksistencialno stisko človeka, ki je preživel vojno obdobje od njegovega prihoda vse do odhoda, uprizorili kar se da jasno, nazorno in občuteno.

Izbrana besedila v novih glasbenih preoblekah slovenskih skladateljev v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc, so bila krstno izvedena novembra 2017, ko je Akademski pevski zbor Maribor pričel dvoletni projekt Vojna in mir, s katerim so izvedli koncert novitet, izdali tiskano zbirko novitet in digitalni album ter krstno izvedli delo Tadeje Vulc, Requiem za prednike.

Leto 2018 nas opominja na konec časa boja, ki je za seboj pustil veliko krvavih žrtev. Odhodi in izgube so človeka preizkušali v najbolj skrajnih eksistencialnih položajih. A ta je ostal zvest svetu umetnosti: pesništvo iz obdobja pred, med in po prvi svetovni vojni predstavlja eno od plodovitejših obdobij.

Violinček 5: 19 otroških pesmi

Violinček odrašča. V letu 2018 se je vrnil z 19 novimi otroškimi pesmimi, pesmarico in instrumentali. Izvajajo jih: OPZ in MPZ RTV Slovenija, Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija.

Na srebrnem ploščku se skriva Violinčkov izbor novih otroških in mladinskih skladb. Kdo je ta svetlolasi muzikant, ki uživa ob igranju na violončelo? V radijsko hišo se je naselil pred desetimi leti z željo, da otrokom, tistim malce manjšim in tudi večjim, približa svet glasbe in glasbil. V teh letih je pripravil štiri takšne ploščke, ob katerih lahko spoznavamo raznovrstnost glasbenih zasedb, barvitost zvokov in hudomušnost besedil.

Ampak ničesar ne bi bilo brez naših pridnih pevk in pevcev v Otroškem in Mladinskem pevskem zboru RTV Slovenija, ki so se pridno učili in vadili za vsa snemanja. Prav tako ne bi slišali glasbil brez radijskih glasbenikov Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija.

Violinčkova želja je, da bi ga vzeli za svojega, da bi te skladbe oživele in živele na sprehodih, v igralnici, učilnici, koncertni dvorani.

Vse tičice lepo pojo

Na zgoščenki Vse tičice lepo pojo je izbor slovenskih ljudskih pesmi Janeza Dovča in projekta Sozvočja Slovenije (Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac in gost Gregor Volk) skupaj z Otroškim pevskim zborom RTV Slovenija (zborovodkinja Anka Jazbec).

Kot pojasnjuje Janez Dovč, je z OPZ RTV Slovenija in zborovodkinjo Anko Jazbec že večkrat uspešno sodeloval in porodila se je ideja, da bi za zbor pripravil aranžmaje slovenskih ljudskih pesmi.

»Z ljudsko glasbo se sicer poglobljeno ukvarjam že kar nekaj časa, najprej s skupino Jararaja, kasneje v projektu Sozvočja Slovenije. Ljudska glasba je namreč odmev prostora, ki v sebi nosi raznolikost pokrajin, narečij in z udejstvovanjem na tem področju glasbeniki želimo opozarjati, kako pomembno je bogastvo razlik, ne samo v kulturnem smislu, ampak tudi v gospodarskem, političnem itd.«

Posebna zvočnost in neposredni odziv pevk in pevcev

»Otroški zbor skladatelju oziroma aranžerju nudi prav posebno zvočnost, neposredni odziv pevk in pevcev je izjemno dragocen, obenem pa mi je osebno, tudi kot očetu dveh čudovitih otrok, jasno, da je stik mladih z neobičajnimi aranžmaji v pravih okoliščinah in v pravi meri zelo koristen in vsestransko navdihujoč.

Ker sem si zamislil tudi instrumentalno spremljavo, sem k projektu povabil dva čudovita glasbenika, s katerima redno sodelujem, multiinstrumentalista Boštjana Gombača in tubista Gorana Krmaca.«

Na albumu Vse tičice lepo pojo se jim je pri dveh skladbah pridružil še posebni gost, pevec in kitarist Gregor Volk (skupina Volk Folk), izvrsten glasbenik in zelo pristen poustvarjalec ljudskega izročila.«