V znanstveni reviji Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je v številki 3–4 (2023) objavljenih sedem prispevkov. Vid Žepič pod naslovom Ius publicum in iure privato piše o javnopravnih prvinah v rimskem zasebnem pravu. Dušan Mlacović je osvetlil kartuziji Bistra in Koper v 14. stoletju. Robert Devetak je prikazal razvoj slovenske prisotnosti v goriškem javnem prostoru pred prvo svetovno vojno. Ádám Novák je raziskal okoliščine pečata Ivana in Ladislava Hunyadija, grofov Bistriških (romun. Bistrita) v Arhivu Republike Slovenije. Anja Dular piše o frankfurtskem knjižnem sejmu in naših krajih. Nade Proeva je pod naslovom Bulgarini/Bulgareis (Bulgarinians/Bulgareians) šla po sledi vladarskih nazivov in imen balkanskih ljudstev od srednjega veka do današnjega časa. Biljana Vankovska pod naslovom Zgodovinska znanost v verigah piše o vplivu dvostranskega sporazuma med Skopjem in Sofijo na svobodo akademskega dela.

Rajko Bratož o Marcelinu iz Dalmacije – žal le v nemščini

V znanstveni reviji Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je v številki 1–2 (2024) objavljenih sedem prispevkov. Rajko Bratož piše o Marcelinu iz Dalmacije in vprašanju osamosvojitve Dalmacije v njegovem času. Prispevek je v nemščini. Zakaj ne bi uredništvo revije in (slovenski) avtor zanimivega prispevka dala na spletno stran revije oziroma založnika tudi v slovenskem jeziku? Svit Komel je raziskal vpliv katastrskih popisov na izvedbo zemljiške odveze na Kranjskem. Miha Zobec je šel po sledi tomajskega posestnika in politika Antona Černeta (1813–1891) med Dunajem in izvorno skupnostjo (pogled na življenjsko pot vaškega mogotca). Biljana Ristić piše o vojaških bolnišnicah in pokopališču v Škofji Loki.

Tomasz Jacek Lis je osvetlil avstrijsko-hrvaške odnose v habsburški Bosni in Hercegovini. Žarko Leković je napisal pregled političnih, diplomatskih in družbenih razmer v Črni gori na predvečer prve svetovne vojne. Oto Luthar pod naslovom Poletje s Tukididom razmišlja o nekaterih aktualnih vprašanjih zgodovinopisja.

Med sovjetskimi obveščevalci in jugoslovansko tajno policijo

V reviji Dileme (št. 1, 2024), izdaja jo Študijski center za narodno spravo, ureja pa zgodovinar Renato Podbersič ml., so objavili šest prispevkov. Valentin Areh piše o nemških pogledih na vzroke razkola med Nemci in Slovenci. Pavlina Bobič pod naslovom Moč uma in telesa razglablja o telesu kot političnem prostoru v desetletju po prvi svetovni vojni na Slovenskem.

 Zoran M. Jovanović pod naslovom Primer Gornja Toponica piše o nekaterih primerih iz zgodovine srbsko-slovenskih dogajanj v času druge svetovne vojne (o »Srbih barbarih«). Klemen Kocjančič pod naslovom Lažno upanje analizira slovensko partizansko vojsko v prelomnem letu 1943. Matic Batič piše o prisvajanju javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945. Željko Oset je šel po sledi ruskih emigrantov v Jugoslaviji (med sovjetskimi obveščevalci in jugoslovansko tajno policijo).