V uvodnem delu je avtor Primož Gašperič opredelil temeljne kartografske izraze, pomen kartografskih del, njihovo proučevanje in razvoj evropske kartografije od njenih začetkov do 20. stoletja.

Sledi predstavitev kartografskih elementov ter njihova delitev na pet osnovnih skupin (naravni, grajeni, matematični, pojasnjevalni, zemljepisna imena), razčlenjen pa je tudi njihov zgodovinski razvoj.

V osrednjem delu knjige je avtor predstavil metodologijo za proučevanje kartografskih elementov ter rezultate analize 58 zemljevidov srednjega merila današnjega ozemlja Slovenije od sredine 16. stoletja do konca 19. stoletja.

Kot priloga je na koncu dodan seznam z osnovnimi podatki o najpomembnejših zemljevidih, ki prikazujejo ozemlje Slovenije. Zemljevidi so lahko osnova za spoznavanje ter proučevanje pokrajine in njenih procesov.

Stari zemljevidi prinašajo izvirne podatke in zato sodijo med primarne zgodovinske vire. Uporabljena metodologija omogoča, da te primarne vire proučujemo na enoten način skozi daljša časovna obdobja.

Skladnja nadiškega in briškega narečja

V knjigi Skladnja nadiškega in briškega narečja avtorica Danila Zuljan Kumar na primeru nadiškega in briškega narečja predstavlja izbrana poglavja iz skladenjske problematike slovenskih narečij.

Za analizo je izbrala dve obrobni slovenski narečji, ki sta zanimivi tudi zato, ker izhajata iz iste narečne osnove in danes pripadata isti narečni skupini, ozemlji, na katerih se govorita, pa sta bili pretežni del zgodovine v različnih politično-upravnih okvirih.

Zato je bil namen raziskave poleg kontrastivne primerjave izbranih skladenjskih vprašanj obravnavanih narečij s slovenskim knjižnim jezikom tudi kontrastivna primerjava med narečjema samima, predvsem glede vpliva stičnih romanskih jezikov, italijanščine in furlanščine, na nadiško narečje ter slovenskega knjižnega jezika na briško narečje.

Po pregledu izbranega korpusa besedil so se s stališča romanskega vplivanja za najzanimivejša izkazala tri področja skladenjskega opisa: besedni red, besedilna gradnja in pomensko-skladenjski prenosi.

Ob ugotavljanju razlik med slovenskim knjižnim jezikom in obravnavanima narečjema na teh treh področjih je avtorica opažala posebnosti členitve po aktualnosti, zato je v knjigi podrobno obdelano tudi to skladenjsko področje.

Zbornik Mediji in govorjena slovenščina

Zbornik s posveta Mediji in govorjena slovenščina, ki je potekal 25. septembra 2020 v Atriju ZRC v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, združuje prispevke dvanajstih vabljenih strokovnjakov, večinoma s področja jezikoslovja in medijev.

Predstavili so svoj pogled na aktualno stanje slovenščine v medijih, nekateri med njimi tudi z vidika političnih pritiskov in teženj po spremembah medijske zakonodaje v letu 2020. Slednje pa je bila tudi neposredna vzpodbuda za organizacijo posveta.

Zbornik vključuje tudi prepis razprave, ki je na posvetu pospremila predstavljene prispevke, ter prispevek sodelavcev RTV Slovenija v dodatku, v katerem je predstavljena skrb za jezik na tem javnem zavodu.

Kako živ je (še) lahko jezik žive televizije

Objavljeni so naslednji prispevki:

Kozma Ahačič: Mediji, govorjena slovenščina in jezikovna politika,

Helena Dobrovoljc: Radijski diskurz kot kodifikacijsko merilo,

Marko Stabej: Javna govorjena slovenščina: kult enakosti ali kultiviranje različnosti?,

Tanja Mirtič: Govorjeni književni jezik,

Hotimir Tivadar: RTV Slovenija – izobraževalno središče?,

Tina Lengar Verovnik: Jezik na RTV kot merilo; merila za jezik na RTV,

Monika Kalin Golob: V službi javnosti: teme – vsebine – zvrst,

Andreja Žele: Govorjena slovenščina v povezavi z aktualnim vprašanjem zvrstnosti v jeziku,

Jože Faganel: Zborni govor med pretehtano normo in prvinami osebnega organskega govora,

Mario Galunič: Kako živ je (še) lahko jezik žive televizije,

Tadej Košmrlj: Jezik je živ orga(ni)zem,

Janoš Ježovnik: Glasovi obrobij v slovenskem medijskem prostoru,

Saša Grčman, Suzana Köstner, Tanja Zajc, Barbara Müller, Marko Prša:
Skrb za (govorjeni) jezik na RTV Slovenija.

Zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU

V zborniku študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU Platforma 3 so objavljeni naslednji prispevki:

Magdalena Germek, Koncept filozofije pod pogoji v filozofiji Alaina Badiouja,

Dino Manzoni, Platon in Lacan: Eros, Lógos ... in Stvar,

Matija Jan, Vrojenost jasnih in razločnih idej,

Nina Cvar, Mesto kritične misli v globalnem kapitalizmu: gelatinizacija, subjektivizacija, hiperobjektnost in prihodnost vektorizirane realnosti,

Rebecca Rose, The Awakening of Husserlian Empathy and Levinasian Ethics,

Jernej Kusterle, Gŕdo znotraj filozofske in krščanske estetike: primer slovenskih zgodnjenovoveških verznih besedil,

Neja Tomšič, Od etike intervencije do ustvarjanja svetov: resnica in aktivizem v delih Epizoda III in Bela kocka Renza Martensa.