To je bil Franc Rihtarič (Očeslavci pri Gornji Radgoni, 1929–ustreljen in zakopan neznano kje na območju Maribora, 1959), ki so mu ljudje zaradi načina njegovih ropov rekli tudi štajerski Robin Hood.

V svoji desetletni roparski karieri je naredil okoli 70 kaznivih dejanj, v večini ropov, od Pomurja do Kozjanskega.

31. julija 1955 je na mejnem prehodu on mostu čez Muri med obema Radgonama ustrelil 35-letnega miličnika Alojza Bartola.

Knjiga Franc Rihtarič. Od resnice do mita

Zgodovinar ddr. Ivan Rihtarič iz Radencev je raziskal njegovo življenje in napisal knjigo Franc Rihtarič. Od resnice do mita. Izdal jo je v samozaložbi; formalno je založnik tiskarna Letis iz Pretetinec pri Nedelišću na Hrvaškem.

Vsebina nas popelje od rojstva in mladosti Franca Rihtariča, do kaznivih dejanj, »vsiljenega« sodelovanja z novim režimom, usodnim ponovnim begom v Avstrijo, vrnitvijo, avanturami ter do sodnega procesa in usmrtitve.

Naslov nam tudi napoveduje razpon dogodkov od resnice do mita, ki pa še vedno postavlja kup vprašanj kot nekoč, na primer ponarodeli vzklik »Bežite, bežite, Rihtarič gre!«

Življenje Franca Rihtariča je avtor knjige razdelil okvirno na pet obdobij 

Prvo obdobje (1919–1951): rojstvo, šolanje, služba vinogradniškega inštruktorja, prvo pobalinstvo, pobeg iz zapora UDV in umik v Avstrijo, vrnitev in podpis sodelovanja z UDV.

Drugo obdobje (1951–1955): vlomi, obsodba, vojaški rok, prestajanje zaporne kazni, vnovični vlomi in odločitev za nov umik v Avstrijo.

Tretje obdobje (1955–1956): uboj miličnika na radgonskem mostu, umik in vrnitev iz Avstrije ter številna kazniva dejanja na širšem ptujskem območju.

Četrto obdobje (1956–1957): številna kazniva dejanja na širšem Kozjanskem območju.

Peto obdobje (1958–1959): aretacija, pripor, številna zasliševanja njega, soobtoženih in prič po vloženi obtožnici, sodni proces, izrek sodb in pritožb ter izvršitev smrtne kazni oktobra 1959.

Mednaslovi v knjigi

Okraj Gornja Radgona 1945–1950 in KLO Očeslavci

Obdobje od 1951 do 1. avgusta 1955

Uboj miličnika Alojza Bartola

Kazniva dejanja (oktober 1955–marec 1958)

Sovražna dejavnost

Prepis iz beležke, ki je bila najdena ob aretaciji 1. 3. 1958

Aretacija Franca Rihtariča

Rodil se je mit

Avtor knjige o Rihtaričevih ropih

Franc Rihtarič je na kar 34 zaslišanjih v mariborskem in celjskem zaporu drzno priznaval, da je vlamljal in kradel predvsem iz trgovin kmetijskih zadrug, saj so te bile produkt nove komunistične oblasti: »pa saj sem moral jemati, če sem hotel živeti, ko sem se skrival«.

Mnogo nakradenega blaga so ljudje našli na senikih, v gozdovih, miličniki pri hišnih preiskavah pri njegovih ljubicah in poznejših soobtožencih.

Zaradi njegove »radodarnosti« delitve plena so ga ljudje na podeželju poimenovali štajerski Robin Hood, tudi zaradi njegovega drznega poguma, ko se je velikokrat ponorčeval iz miličnikov in oblasti.

Knjiga je nastala na osnovi okoli 2.000 še ne objavljenih dokumentov

Avtor je uporabil vire iz Arhiva republike Slovenije in Pokrajinskega arhiva Maribor, kot tudi številno domačo in tujo literaturo.

Knjigo je zgodovinar Rihtarič napisal na osnovi okoli 2.000 še ne objavljenih dokumentov iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Zbrani so bili v sodnih spisih za sodni proces proti Francu Rihtariču in trinajstim soobtoženim, ki je bil od decembra 1958 do izreka sodb aprila 1959 na Okrožnem sodišču v Mariboru ter po pritožbah v Ljubljani in Beogradu.

Okraj Ljutomer 1945–1950. Upravno-politična in gospodarska skica

Leta 2020 je zgodovinar ddr. Ivan Rihtarič iz Radencev izdal knjigo Okraj Ljutomer 1945–1950. Upravno-politična in gospodarska skica. Tudi to je izdal v samozaložbi; formalno je založnik tiskarna Letis iz Pretetinec pri Nedelišću na Hrvaškem.

Kot je o knjigi dejal avtor, mu je bilo raziskovanje dogodkov v prvih letih po drugi svetovni vojna v takratnem okraju Ljutomer izziv, ki se ga je lotil z namenom, da v bogato zgodovino tega območja doda še doslej večino neobjavljenega gradiva.

Arhivsko gradivo za ta čas in prostor je dostopno v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer so tudi zapisniki Okrajnega komiteja KPS Ljutomer za obdobje 1945–1952.

Zapisniki, ohranjenih jih je le 49, so dokaj skromni, največkrat celo nepodpisani od zapisnikarja in sekretarja OK, a dajo dovolj vpogleda v dogajanje tistega časa.

Zakaj za območje Ljutomera v arhivu ni dokumentov Udbe?

Ljutomerski okraj je bil po obsegu in številu prebivalcev podoben sosednjemu okraju Gornja Radgona; o njem je že malo pred tem izdal obsežno knjigo Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945–1950.

Razlikoval se je po tem, da ni mejil z državo Avstrijo, bil pa je obmejni z Republiko Hrvaško.

Obsegal je ozemlje, ki je bilo večje kot je danes Upravna enota Ljutomer, saj so vanj spadala še območja Tomaža, Miklavža, Ivanjkovec, Koga itd.

Avtor poudarja, da je bil za marsikaj kot raziskova­lec prikrajšan, ker za ta čas in območje v Arhivu Slovenije ni dokumentov Uprave državne varnosti (UDV) oziroma Ozne in Udbe.

50 zapisnikov okrajnega partijskega komiteja Ljutomer

Ivan Rihtarič je za revijo Demokracija dejal: »Ker v Arhivu Republike Slovenije gradiva UDV za tedanji okraj Ljutomer po njihovem obvestilu ni, je bilo tudi zaradi le okoli 50 zapisnikov okrajnega partijskega komiteja Ljutomer v Pokrajinskem arhivu Maribor za to obdobje moje raziskovanje tega mejnega vprašanja oteženo.«

In dodal: »Samo sprašujemo se lahko, kakšna je bila usoda teh dokumentov in zakaj jih ni v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.«

Še največ podatkov je v Uradnih listih, predvsem za zadružništvo, cene in plače, kmetijstvo in upravno – politične spremembe ter v časopisu Ljudski glas.

V predstavljenem obdobju so delovale osebe, ki so pustile v okraju in poznejši občini Ljutomer svoj pečat, obarvan z takratnim komunističnim režimom.

Kako je bilo s »spornim območjem Štrigovo?

Raziskovalec je v zapisnikih OK KPS Ljutomer našel le nekaj drobnih namigov o problemu meje in območja Štrigove.

Občina Štrigova je bila pred letom 1941 v ljutomerskem srezu (54 km² in 6.300 prebivalcev), med okupacijo pa ne tudi v NDH.

Obe strani, slovenska in hrvaška, sta z različnimi akcijami (peticije, sestanki na terenu, sklepi KLO) in s posredovanjem zvezne oblasti (slovensko-hrvaška nadzorna komisija) poskušali pridobiti to območje.

Na najvišji politični ravni (Ivan Maček - Matija in Ivan Krajačić) so ozemlje razdelili, tretjino so dodelili Sloveniji in dve tretjini Hrvaški.

V noči na 17. marec 1947 je hrvaška Udba v t. i. Repovem gozdu pri Štrigovi ubila vsaj 31 oseb, ki so se zavzemale za priključitev Sloveniji, kar je pustilo krvav madež med ljudmi vse do danes.

Sodni proces »proti razbijačem KDZ na Cvenu«

Razmere na tem območju so ostale nerešene, saj je npr. katoliška župnija Razkrižje (župnik Slaviček) v Sloveniji še dolgo spadala pod zagrebško nadškofijo.

Tudi mednarodna arbitraža o določitvi meje med obema državama je bila na tem delu administrativna in kompromisna glede na slovenske in hrvaške katastrske mape.

V okraju Ljutomer je bilo na ravninskem delu okraja kmetijstvo v lasti ponosnih prleških kmetov. Potekal pa je tudi proces, tudi prisilni, ustanavljanja kmetijskih zadrug in graditve zadružnih domov (npr. na Cvenu).

Ob tem so se pojavljali tudi številni problemi organiziranosti delovanja zadrug in njenih finančnih učinkov.

Oktobra 1950 je bil sodni proces »proti razbijačem KDZ na Cvenu«, ki ga je Okrožno sodišče iz Maribora izvedlo v Ljutomeru z obsodbo petih zadružnikov na zaporne kazni in treh z odvzemom premoženja.

Štajerc in »Nemcem prijazni Slovenci« v prvi svetovni vojni

Ddr. Ivan Rihtarič je diplomiral s temo Štajerc in volitve v državni zbor 1907.

Založba Franc-Franc iz Murske Sobote je študijo leta 2004 izdala v knjigi Štajerc in »Nemcem prijazni Slovenci« v prvi svetovni vojni.

Časnik Štajerc je izhajal na Ptuju (1900–1918) in bil glasilo Štajerčeve stranke, katere privrženci so bili urednik Karl Linhart, ptujski župan Josef Ornig ter številni trgovci in obrtniki.

Zagovarjal je nedeljivost Štajerske in pomen nemškega jezika tudi za podeželsko prebivalstvo. Vodil je oster boj proti Katoliški cerkvi in Slovenski ljudski stranki, ki je imela svoje volivce predvsem na podeželju.

Knjiga prinaša tudi celovito podobo Spodnje Štajerske med prvo svetovno vojno (gospodarstvo, finance, prehrana, cene, odnose do Srbije, Ogrske, Češke itd.) in se konča z razpadom Avstro-Ogrske.

Je eden redkih, ki kot doktor znanosti vztraja na slovenski »periferiji«

Kot je zapisal dr. Stane Granda, je Ivan Rihtarič eden redkih Slovencev, ki kot doktor znanosti vztraja na slovenski »periferiji« in skuša v njej dvigovati nivo vsakdanjega kulturnega in znanstvenega življenja.

Ddr. Ivan Rihtarič se je rodil v Gornji Radgoni leta 1948. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in umetnostno zgodovino ter diplomiral s temo Štajerc in volitve v državni zbor 1907.

V Celovcu je doktoriral iz zgodovine (2002) in na Univerzi v Mariboru iz zgodovine (2016) z temo Okraj Gornja Radgona 1945–1950.

Ob pedagoškem in vodstvenem delu se je posvečal raziskavam zgodovine Gornje Radgone in okolice ter širšega območja Slovenskih goric. Na to temo je objavil veliko znanstveno-strokovnih člankov v strokovni periodiki in zbornikih. Je predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona ter član zgodovinskega društva v Celovcu in Gradcu.

Njegova bibliografija obsega 431 enot. Od leta 1971 do 1995 je poučeval in bil deset let ravnatelj na gimnaziji v Ljutomeru. Od leta 1995 do 2013 je bil direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni.