Ker so po kapitulaciji Italije imeli partizani zelo veliko orožja, tudi težkega, topove, so v napade na postojanke protirevolucije začeli pošiljati silno vojsko. Sledili so si uničujoči napadi jeseni 1943 na Grahovo, Pudob, Velike Lašče in Kočevje.

Prve domobrance so na Orlovem vrhu pokopali decembra 1943

Med partizanskim napadom na Kočevje med 9. in 12. decembrom 1943 je bilo Kočevje povsem razdejano. Ubitih je bilo 31 branilcev, domobrancev, in sto napadalcev (partizanov) ter več kot dvesto ranjenih na obeh straneh. Le nekaj dni prej, 3. decembra, je 14. divizija povzročila pravo morijo v Velikih Laščah, prava številka ubitih še danes ni znana, v literaturi se pojavljajo različne številke, od 30, 56 in celo več.

Pogrebi ubitih na območjih, ki so jih nadzirali partizani, niso bili mogoči. Zato je domobransko vodstvo poiskalo nov kraj za pokope domobrancev, ki jih v njihovih domačih krajih niso mogli pokopati. Izbrali so jaso na vzhodnem delu ljubljanskega grajskega griča, imenovano Orlov vrh. Ker v Ljubljani partizanov in njihovega nasilja ni bilo, so lahko bili tu pogrebi s posebnim obredjem.

Prve naj bi tako na Orlovem vrhu pokopali ubite domobrance v Kočevju decembra 1943 (18. decembra so jih pokopali 34). Do konca vojne naj bi na Orlovem vrhu pokopali 148 domobrancev (ali 152), zadnjega verjetno 30. aprila 1945.

Leon Rupnik polaga venec na Orlovem vrhu.

Miličnik je pazil, da ne bi kdo prižgal sveče

Dr. Marjan Smolik se je spominjal pokopališča na Orlovem vrhu: »Vsak grob v spiralah okrog križa je imel takrat še nizek nagrobnik z imenom pokopanega. Ta pogled na še urejeno pokopališče je trdno zasidran v mojem spominu.

Ko so leta 1946 morali na ukaz iz Beograda vsa taka pokopališča zravnati z zemljo, smo še vedno nekateri vedeli, kaj je bilo tam. Nihče nas ni oviral, če smo kasneje prišli tja, le za vse svete in verne duše je ob debelem hrastu stal miličnik in pazil, da ne bi kdo prižgal sveče.«

Komunisti so sistematično uničevali grobove svojih nasprotnikov

Po vojni so komunisti sistematično uničevali grobove svojih medvojnih nasprotnikov. Niso jih le ravnali z zemljo, ampak so ponekod pokopane ljudi celo izkopavali in jih uničevali. Za to »delo« so uporabili nemške vojne ujetnike. Na veliki teden leta 1947 naj bi tako ti na ljubljanskih Žalah izkopali petnajst tam pokopanih, ki so jih med vojno v Ljubljani umorili komunistični vosovci.

Izpraznili so grobove dr. Marka Natlačena, dr. Lamberta Ehrlicha, Frančka Župca, Jaroslava Kiklja in drugih, vse te so v Ljubljani leta 1942 ubili komunistični vosovci. Takrat naj bi izkopavali tudi domobrance na pokopališču na Orlovem vrhu. Na vojaškem pokopališču so taborili taborniki, postal je prizorišče piknikov, pasji poligon in sprehajališče.

Medvojni spomin na ubite domobrance.

Po demokratizaciji se je na Orlovem vrhu pojavil križ, ki so ga redno uničevali

Šele po demokratizaciji se je na jasi, kjer je bilo domobransko pokopališče, pojavil skromni leseni križ, morda leta 1993, morda malo prej. Tega so »neznanci« uničevali, vendar je bil večkrat postavljen na novo.

Pobude civilnih združenj, da bi vojaško pokopališče na Orlovem vrhu uredili in postavili kapelo, so bile zavrnjene s političnimi kampanjami in tudi sodno odločitvijo leta 1996. Dokončno je križu na Orlovem vrhu naredil konec ljubljanski župan Zoran Janković. Leta 2014 je Mestna občina Ljubljana tudi uradno poskrbela za odstranitev skromnega in že večkrat oskrunjenega železnega križa.

Spominska slovesnost na Orlovem vrhu 14. novembra 1993. Foto: Ivo Žajdela

Sondiranje vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu: mrtvi so še vedno tam

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč se je leta 2019 odločila za sondiranje območja vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu. Prvo sondiranje so opravili 7. novembra. Na začetku zunanjega obroča grobov so odkrili skrbno izpraznjeno krsto, zraven nje pa krsto, v kateri je bil nedotaknjen skelet.

Da bi dobili celovitejšo sliko stanja, so sondiranje ponovili 14. novembra. Pokazalo se je, da je bil del grobov izkopan. Ugotovili so, da je bil iznos posmrtnih ostankov po vojni opravljen malomarno, saj v krstah še ležijo posamezne kosti. V notranjem obroču grobov pa so grobovi še nedotaknjeni.

Janković: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov izdajalcem slovenskega naroda.«

V ljubljanskem Dnevniku so 6. februarja 2020 objavili stališče ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je dejal: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sode­lovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja. Partizani na drugi strani so sodelovali z zavezniki in skupaj premagali to zlo. Ljubljana je mesto heroja in tu spomenikov domobrancem ne bo.«

Janković je še dodal, da bo zemljišče na Orlovem vrhu dolgoročno ostalo takšno, kot je, in da bodo še naprej odstranjevali križe in druga obeležja, ki se tam občasno pojavijo. »Zadnjič je križ nekdo celo zabetoniral, moralo je biti to ob neki čudni uri, da nismo opazili. Tako da se kar ukvarjamo s temi križi,« je še dejal.

Orlov vrh na ljubljanskem gradu, spominska slovesnost, govor Tine Velikonja, 14. november 1993. Vir: arhiv I. Ž.

Dežman: Janković lebdi v paralelni resničnosti »mesta heroja«

Predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč dr. Jože Dežman je to Jankovićevo početje komentiral: »Staro mestno jedro Ljubljane in grajski grič sta bila zaščitena kot kulturni in zgodovinski spomenik z odlokom občine Ljubljana Center leta 1986. V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorske celote C9 Grad, ki ga je sprejel MOL, pa v 40. členu za Orlov vrh piše: 'Pred ureditvijo območja je treba izvesti zaščitna izkopavanja (predzgodovina, območje grobišča iz 2. svetovne vojne). Območje naj se parkovno uredi z možnostjo postavitve spominskega obeležja na podlagi javnega natečaja.'

Torej je Janković, ki lebdi v paralelni resničnosti 'mesta heroja' zanikal kar predpise Mestne občine Ljubljana. Mar je fantazma 'mesta heroja', titoistični aparthajd, nad predpisi MOL, zakoni R Slovenije in seveda tudi mednarodnimi predpisi, ki žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja zagotavljajo pravico do groba in spomina?«

Orlov vrh na ljubljanskem gradu, del spominske slovesnosti ob kapeli pod Orlovim vrhom, 12. novembra 1995. Vir: arhiv I. Ž.

NSZ: Namen oblasti je bil uničiti simbolni značaj pokopališča

Nova Slovenska zaveza je ob tem novembra 2019 zapisala: »S temi rezultati, ki jih je pridobila državna komisija za vprašanja prikritih grobišč, je nedvoumno dokazano, da je vest o oskrunjenju pokopališča po vojni resnična, vendar je hkrati služila kot laž o popolni odstranitvi vseh posmrtnih ostankov.

Ta laž se je prijela in so ji ljudje splošno verjeli do danes. S tem je povojna revolucionarna oblast uničila spomin na Orlov vrh kot pokopališče padlih domobrancev. Da pravi namen oblasti ni bil odstraniti dejanskih ostankov pokojnih, ampak uničiti le simbolni značaj pokopališča, dokazuje barbarski odnos, s katerim so iz omenjenih dveh grobov del pokojnika izvrgli, del pustili v grobu.«