Radi bi videli, da bi se naš otrok stalno umsko, fizično, psihično ter duhovno razvijal. Življenje pa teče nekoliko drugače od naših predstav. Pozna vzpone in padce. Pogosto pozabimo, da ne raste le naš otrok, ampak se ob njem oblikujemo tudi mi kot njegovi starši. Šele ob njem odkrivamo in se učimo, kaj pomeni biti oče, biti mati. Skupaj z otrokom podoživljamo veliki petek, ko naletimo na preizkušnjo ali trpljenje in ni videti nobene luči na koncu predora. Naša vzgoja gre tudi skozi veliko soboto, ko z otrokom izgubimo vsak stik, okoli nas je le molk in nimamo prav nobenega odgovora na mnoga vprašanja.

Pa vendar vstajamo tudi v velikonočno jutro, ko v novi luči razumemo in sprejmemo prehojeno pot v družini. Naj nam Bog pomaga stopati skozi zgodovino odrešenja v naši družini v luči tridnevja.