Zgodovina krščanstva na Koroškem
Zgodovina krščanstva na Koroškem
Knjiga pripoveduje o zgodovini krščanstva na Koroškem z uvodnimi mislimi o zgodovini, človeku kot zgodovinskem bitju in kulturi spominjanja.
Na osnovi lokalne cerkvene zgodovine na Koroškem (in v sosednjih regijah) avtor popelje bralstvo v splošno cerkveno zgodovino krščanstva. Lok sega od začetkov v antični in noriški dobi čez sledeči skoraj dve tisočletji do neposredne sedanjosti v prvih desetletjih 21. stoletja.
Dr. Jože (Josef) Till je bil profesor za versko in šolsko pedagogiko na Pedagoški visoki šoli Viktorja E. Frankla v Celovcu, učitelj na Versko-pedagoški akademiji za cerkveno zgodovino in versko pedagogiko v Celovcu, poučeval je na ljudski in glavni šoli, na Zvezni gimnaziji v Kapfenbergu na avstrijskem Štajerskem in na Zvezni Trgovski akademiji v Celovcu.
Bil je univerzitetni asistent na Inštitutu za cerkveno zgodovino in pravo na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu. Napisal je več knjig ter strokovne članke za enciklopedije, revije in leksikone.
Darka Zvonar Predan: Celovški pogovori
Med leti bivanja v Celovcu (2015–2019) je Darka Zvonar Predan kot novinarka obiskala vrsto znanih koroških Slovenk in Slovencev.
Posamične pogovore z njimi, nekatere tudi v obliki dopisovanja, je objavila v mariborskem časopisu Večer.
V knjigi Celovški pogovori objavljen izbor teh pogovorov, reportaž in dopisovanj je pester pogled na osebnosti iz sveta umetnosti, kulture, (narodnostne) politike, šolstva, sociale, gospodarstva, teologije in novinarstva.
Darka Zvonar Predan je dolgoletna novinarka Večera, ki je zaradi moževe diplomatske službe preživela nekaj let v Trstu, Beogradu in Celovcu.
V njenem časnikarskem delu, za katero je bila nagrajena z nagradama Tomšičevega (1990) in Jurčičevega sklada (2001), še posebej izstopajo pogovori z zanimivimi sodobniki.
Celovški pogovori je njena četrta knjiga, pred tem so izšle knjige Boris Pahor. Najini pogovori, Tržaški pogovori in Beograjski pogovori.
Nekaj misli iz knjige
France Vrbinc, str. 37: »Vzemite skledo leče in jo poskusite premešati. Jedro bo ostalo skoraj nespremenjeno, spremenilo se bo obrobje. Tako pač je, mi smo na obrobju, in če se hočemo ohraniti, z materinim jezikom vred, moramo sami skrbeti zanj.«
Lojze Wieser, str. 145–146: »Jezik je nekaj mističnega ... podoben je podtalnici, ki se skrije, a pod zemljo žubori, na novo poišče izvor in na drugem koncu – pofrišan bi rekli – nadaljuje svojo pot. ... Beseda je jezik ... jezik kultura in kultura razumevanje. Ravnajmo tako in zapišimo to tudi v naše ustave!«
Bernarda Fink, str. 238: »Krščanstvo, narodnost, glasba so res vrednote ... Vera je prva, saj vse vključuje in vse poravnava. Pred vsakim nastopom se zahvalim Bogu, da smem to, kar sem dobila, deliti z drugimi, saj čedalje bolj odkrivam, koliko sem prejela in še prejemam.
Preden stopim na oder, se sprašujem, ali bo moja malenkost zmogla ljudem v dvorani, včasih tisočem, ki so drago plačali karte, vliti občutek, da niso prišli zaman.
Pa si rečem, saj nisem sama, jaz bom že dala vse od sebe vse, kar zmorem; pripravim padalo, pogledam, ali je vse na svojem mestu, nato se spustim in nosi me božji dih. Takrat sem del narave in plavam kot ptič na nebu.«