Založba Mladinska knjiga je izdala prevod knjige zgodovinarke Marie Janine Calic Zgodovina jugovzhodne Evrope in zbrano delo pesnice Ade Škerl.

Marie Janine Calic: Zgodovina jugovzhodne Evrope


Marie Janine Calic

Nemška zgodovinarka Marie-Janine Calic je redna profesorica zgodovine Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Münchnu, delovala pa je tudi kot politična svetovalka za Jugovzhodno Evropo in Jugoslavijo. Med izdanimi sta knjigi o vojni v Bosni in Hercegovini ter o zgodovini Jugoslavije v 20. stoletju.

Hči znanega istrskega zgodovinarja Eduarda Čalića

Marie-Janine Calic je hči znanega istrskega zgodovinarja Eduarda Čalića, ki je po vojni živel in delal na Zahodu in umrl v Salzburgu. Njegova knjiga o atentatu na kralja Aleksandra Karađorđevića leta 1934 v Marseillesu je še vedno temeljno delo o tem krvavem dogodku, ki je tako usodno zaznamoval prvo Jugoslavijo.

Marie-Janine je šla po očetovih sledeh in se v zadnjih dveh desetletjih uveljavila v nemško govorečem prostoru kot odlična poznavalka Jugovzhodne Evrope. V času vojn, ki so sledile razpadu Titove Jugoslavije, je s članki, predvsem pa s knjigo Krieg und Frieden in Bosnien-Herzegowina (1996), zaradi znanja srbohrvaščine odigrala pomembno vlogo pri obveščanju nemškega, avstrijskega in švicarskega občinstva o zapletenem dogajanju in si tako ustvarila velik ugled.

Kot redna profesorica zgodovine Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Münchnu ter avtorica Zgodovine Jugoslavije v 20. stoletju (2010) danes velja za vodilno strokovnjakinjo v nemški akademski in diplomatsko-politični srenji. Svoje enciklopedično poznavanje in razumevanje balkanskega polotoka je lani še potrdila s knjigo Zgodovina jugovzhodne Evrope.

Balkanski polotok

Jugovzhodna Evropa, kot Marie Janine Calic imenuje Balkanski polotok, nima jasno začrtanih kopenskih meja, saj z ravnicami v Posavju in Podonavju naravno prehaja v Srednjo Evropo.


Beograd, del trdnjave Kalemegdan. Foto: Ivo Žajdela

Poleg Bolgarije, Grčije, Makedonije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Albanije, Hrvaške in Dalmacije, je Caliceva na primer zaobjela v svojo pripoved tudi Romunijo, ob strani pa pustila Madžarsko in Slovenijo. Prvo povsem, drugo skoraj v celoti.

Ada Škerl: Speči metulji

Založba Mladinska knjiga je v zbirki Kondor izdala knjigo Ada Škerl. Speči metulji. Uredila jo je in opombe napisala Tanja Petrič, spremni besedi sta napisala Tanja Petrič in Ivo Svetina, bibliografijo je sestavil Matjaž Hočevar.

Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel prvenec 25-letne pesnice Ade Škerl. Senca v srcu bi z vso pravico morala obveljati za eno od prelomnih zbirk, saj je namesto o zapovedani veri v svetlo prihodnost in gradnji novega sveta spregovorila o intimnih ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka. Knjiga je bila kmalu razprodana, a nadarjena pesnica je bila povečini deležna zelo odklonilnih, celo sovražnih kritik.

Povsem drugače kot danes znamenite Pesmi štirih (Zlobec, Menart, Kovič, Pavček), ki so izšle štiri leta pozneje in obveljale za začetek intimistične lirike na Slovenskem. Pesnica je avtorsko praktično obmolknila, umaknila se je iz javnosti in do konca življenja objavila le še eno zbirko (Obledeli pasteli, 1965).

Zbrano delo

Ob sedemdeseti obletnici izida in deseti obletnici pesničine smrti je zbirka Senca v srcu, ki ni bila nikoli ponatisnjena, končno spet objavljena v celoti, ob njej pa še vse druge pesmi Ade Škerl (1924–2009), ki bo z objavo v zbirki Kondor končno postavljena na mesto, ki ji od nekdaj pripada.

Ada Škerl (1992): »Kako gledam danes na to zbirko? Pravzaprav nič drugače kot takrat. Ko je bila zbirka pripravljena, sem imela še precej drugih pesmi. A ker je posvečena resničnemu človeku, ki je resnično umrl, sem hotela, da so v njej samo te pesmi, zaokrožena celota.«

Osebnoizpovedno liriko Ade Škerl literarni zgodovinarji zaradi pravilnega metruma in rim največkrat uvrščajo med tradicionalistično pesništvo, ves čas je vztrajala pri »lepi izreki«.


Sence otroštva in zaprte družbe

Poezijo Ade Škerl je zaznamovala avtoričina življenjska zgodba. Izhajala je iz ljubljanske delavske družine, oče je bil strojnik, bolehna mama delavka v Tobačni tovarni. Petčlanska družina je razpadla, ko se je oče zaljubil v hišno pomočnico, česar mama, ki se ga je oklepala, nikoli ni prebolela, petletni pesnici pa je ostalo v spominu predvsem nasilje nad materjo.

Med študijem slovenščine je bila nekaj časa zaposlena v Mladinski knjigi, nakar se je kot učiteljica zaposlila v Škofji Loki, od leta 1958 in nato vse do upokojitve pa je bila lektorica na Radiu Ljubljana.

Usodna je bila zanjo smrt mladostne ljubezni, študenta medicine Žaneta, ki mu je posvetila pesniško zbirko prvenca Senca v srcu, čeprav nista bila nikoli par. V petdesetih letih je spoznala Sonjo Plaskan, s katero se je zbližala in nato med Mariborom in Ljubljano preživela 49 let. Nekateri govorijo o izjemnem prijateljstvu, drugi o ljubezenski zvezi. Na Adino željo so njeno žaro po smrti leta 2009 položili v družinski grob Plaskanovih.

Torzo ljubezni

Bilí smo čisto sami. Noč in ti in jaz,
in z nami bil prelepi je trenutek,
ko dala roko si kot rožo mi za pas.
O, vse biló je bežen, nekončan osnutek!
Ko šla vsa sveža si ob moji strani,
bila si lepa kakor v jutru cvet odprt,
prav majhen cvet, ki ga že rosa rani.
In ustne rdele so ko vino trt.
Bili smo čisto sami. Noč in ti in jaz.

Ada Škerl, Speči metulji (Mladinska knjiga, 2019)

Ilias Venezis: Številka 31328

Številka 31328 je avtobiografski roman Iliasa Venezisa, ki literarno popisuje avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije v grško-turški vojni (1919–1922). Za komaj osemnajstletnega Iliasa to pomeni štirinajst mesecev pekla.

Najprej jih sestradane, žejne, bolne in kmalu povsem izčrpane ženejo v notranjost Anatolije. Na tej poti so na milost in nemilost prepuščeni pripeki ter maščevalni okrutnosti vojakov in lokalnega prebivalstva, tako da za sabo nenehno puščajo davek smrti.

Nato pa jih v delovnem taborišču »posojajo« za suženjsko delo okoliškim kmetom, njihovo razosebljenje pa gre tako daleč, da se ujetniki razveselijo celo tega, da postanejo (vsaj) številke … Pretresljiva pripoved, ki ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar sredi trpljenja odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično.

Ilias Venezis spada med najpomembnejše grške pisatelje

Iliasa Venezisa (1904–1973), s pravim imenom Ilias Melos, uvrščamo med najpomembnejše grške pisatelje t. i. generacije tridesetih. Poleg romanov in drame je napisal še vrsto zbirk kratkih zgodb, potopisov ter tri zgodovinska dela. Zelo priljubljen pa je bil tudi med bralci. Po romanu Številka 31328 je Nikos Koundouros leta 1978 posnel film 1922.

Robert Križaj: Čuječnost

Čuječnost je način posvečanja pozornosti sedanjemu trenutku brez kakršnih koli sodb. Čuječi smo bolj povezani s svojim telesom in umom. Bolje se lahko soočamo z življenjem in ga bolj polno živimo. Stranski učinki so običajno boljši spanec, manj stresa, boljša samopodoba in več energije ter navdušenja.

Nagli način življenja, množica obveznosti in nenehna priklopljenost na medije slabo podpirajo stik s samim seboj. Naša pozornost je razpršena, nenehno smo v stresu in ne poskrbimo zase, ko bi morali, ne prisluhnemo svojim lastnim potrebam. Posledice so kmalu vidne na telesu, umu in duši, saj čezmerni stres povzroča številne bolezni sodobnega časa, tudi izgorelost.



Čuječnost je temelj za osmišljeno življenje in dobre odnose

Robert Križaj je priznan učitelj čuječnostnega programa za obvladovanje stresa; izobraževal se je tudi pri njegovem utemeljitelju dr. Jonu Kabat-Zinnu. V priročniku Čuječnost nam skozi lastno izkušnjo učenca in učitelja pojasni osnove te tehnike, njeno zdravilno moč v obdobju stresa, bolečine in bolezni, in nas vodi skozi osemtedenski vadbeni program, ki krepi duševno in telesno zdravje.

Avtor pojasnjuje, da čuječnost ni nekaj neoprijemljivega ali ezoteričnega, ampak temelj za osmišljeno življenje in dobre odnose. S prijaznostjo, modrostjo in bogatimi osebnimi ter učiteljskimi izkušnjami nas bo vodi skozi program urjenja duha in telesa, da se naučimo razvijati drugačno, bolj zavestno življenje, ki s čuječnostjo postane polnejše, bolj ustvarjalno in predvsem manj stresno.

Če stresa ne zmoremo obvladovati, prej ali slej zbolimo

Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Če ga ne zmoremo obvladovati, prej ali slej zbolimo. Vsi pa nosimo v sebi sposobnost soočanja s težavami, ki jo lahko z vadbo okrepimo.
Program za zmanjševanje stresa, zasnovan na čuječnosti (MBSR – Mindfulness Based Stress Reduction), je izvoren in najtemeljiteje raziskan program za urjenje čuječnosti na svetu. Z njim se naučimo bolje zavedati lastnega telesa in zaznati, kdaj čutimo stres, jasneje razmišljati, se na stres bolje odzivati in po njem lažje okrevati, bolje upravljati čustva, spoznavati, da so misli in sodbe dogodki v našem umu in ne nujno dejstva, dlje ohranjati osredotočenost, krepiti prijaznost in sočutje do sebe in sočloveka.

Posvečanje pozornosti temu, kaj in kako se dogaja, tukaj in zdaj

Čuječnost – zavestno ustavljanje, upočasnitev in posvečanje pozornosti temu, kaj in kako se dogaja, tukaj in zdaj – nam vrača nazaj naše življenje in občutke celovitosti. Ponuja nam drugačen način bivanja in rešitev za hitrost, površnost in mimobežnost življenja.

Ponuja nam možnost neposrednega in pristnega, stik s seboj, drugimi in naravo, s tistim, kar je res pomembno in je naša osnovna notranja potreba – potreba po stiku, saj smo primarno odnosna bitja. V hektičnosti in tekmovalnosti družbe ponuja stabilnost in mir.

Osmišlja in vrača dobro počutje v tej dobi strahu, tesnobnosti in razpršene pozornosti ter tako lajša trpljenje. Znova vrisuje sočutje in modrost na zemljevid ponorelega sveta.

Knjiga Čuječnost nas poučuje o tem, kako deluje naš um ter kako delovati samouresničevalno in ne samouničevalno.