Založba ZRC SAZU je izdala obsežni knjigi Zgodovina glasbe na Slovenskem in Doba velikih migracij na Slovenskem ter knjigo o potujočih pevcih na Slovenskem.

Zgodovina glasbe na Slovenskem

Muzikološki inštitut ZRC SAZU je izdal četrto knjigo Gregorja Pompeta Zgodovina glasbe na Slovenskem IV. Glasba na Slovenskem med letoma 1918 in 2018.

Knjiga (680 strani) prinaša zgodovinski pregled glasbe na Slovenskem v 20. stoletju oz. v stoletju med letoma 1918 in 2018. Posamezna poglavja so zasnovana kronološko, v njih pa avtor in njegova sodelavca (Aleš Nagode in Primož Trdan) obravnavajo različne kompozicijske tehnike, slogovna obdobja in širše fenomene, povezane z zgodovino slovenske glasbe.

Zgodovinska »pot« nas tako vodi od glasbene moderne, prek jasnejšega zavezanja novim tokovom (ekspresionizem, nova stvarnost, neoklasicizem, neobarok, dodekafonija), specifične situacije, povezane s težko vojno in povojno politično situacijo, povojnega preboja modernizma ter njegovega ohlajanja v obliki postmodernizma vse do sodobnega trenutka, ki naj bi ga po avtorjevem prepričanju zaznamoval predvsem vsesplošni pluralizem idej, žanrov in pristopov.


Stavba Glasbene matice v Ljubljani

V metodološkem pogledu je zgodovina v prvi vrsti zamišljena kot zgodovina glasbenih del, toda avtor nikoli ni povsem fenomenološko »čist«, obravnave posameznih del namreč pogosto poveže z drugimi zgodovinskimi ali družbenimi problematikami, s čimer riše širšo zgodovinsko fresko.

Potujoči pevci na Slovenskem

Glasbenonarodopisni inštitut je izdal knjigo Marije Klobčar Poslušajte štimo mojo. Potujoči pevci na Slovenskem.

Avtorica v časovni razdalji od nekdanjih igrcev do pojava radia obravnava različne skupine potujočih pevcev na Slovenskem, analizira njihovo ustvarjalnost in opazuje spreminjanje njihovih družbenih vlog. Z upoštevanjem primarnih virov, z naslanjanjem na neznana ali prezrta pričevanja in s kritičnim premislekom omogoča nov pogled ne le na pesemsko ustvarjalnost, temveč tudi na družbo, v kateri je ta nastajala.



Ob obravnavi nosilcev viteške kulture prinaša nova spoznanja o pomenu slovenskega jezika in pesemske ustvarjalnosti v srednjem veku, s pregledom obveščanja v času tiska pa osvetljuje vlogo slovenskih dežel v širšem evropskem prostoru. Z razkrivanjem pojava in dejavnosti sejmarskih pevcev razčlenjuje doslej na Slovenskem večinoma neznano raznoliko skupino posredovalcev med visoko kulturo in kulturo preprostih ljudi, vse do prosjakov.

Ob tem osvetljuje zgodovinsko ozadje in družbeno vlogo nekaterih pripovednih pesmi, vlogo pesemskih letakov, pojav časopisnega obveščanja in vpliv spreminjanja prometa in komunikacij na to ustvarjalnost. Z opazovanjem ponarodevanja pesmi potujočih pevcev monografija spreminja tudi razumevanje ustvarjalcev oziroma nosilcev ljudskega izročila.

Vsebina

Uvod – Kako so se izrisovala vprašanja o potujočih pevcih
»Pevec, o katerem so pripovedovali, da nosi slavca v prsih ...« – Od igrcev do viteške ustvarjalnosti;
»Péte novine« – Vloga pesemskega obveščanja ob uveljavitvi tiska
»En eksempel čem povedat« – Petje in pesmi kot kateheza
»Kaišen strah ceu sveit prehaje« – Pesemsko obveščanje in odnos do oblasti
»Na novo je izšlo veliko podob« – Vloga letakov in drugih drobnih tiskov pri širjenju pesemskih sporočil
»Le berite, berite, lubi Slovenci!« – Časopisi in spreminjanje prometa in komunikacij
»O poslušajte eno grozovitno zgodbo« – Ohranjanje obveščanja s pesmijo v času tiska
»Zdaj smo mi perrajžali« – Nosilci pesemskega sporočanja in njihovi prostori
Sejmarski pevci
Potujoči obrtniki in prodajalci kot sejmarski pevci
Od igrcev do bukovnikov
Godci
Berači, slepi pevci
Romi
»Koderkol bom stau in hodu, tam bom zmirej Arje peu« – Študentje in šolmoštri med potujočimi pevci
»[N]obeniga ni bilo, ki bi bil te pesme zbiral, olikal in potomcom izročil« – Značilnosti izročila potujočih pevcev v zapisih
»Poslušajte ta aparat« – Radijsko obveščanje in izročilo potujočih pevcev
»A njegova pesem se je stopila z narodno in živi še danes«
Zaključek

Doba velikih migracij na Slovenskem

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije je izdal obsežni zbornik Doba velikih migracij na Slovenskem (516 strani).

Sredi 19. stoletja se je na Slovenskem začelo obdobje, znano kot doba velikih migracij. Takrat so, tako kot že prej druge dele Evrope, širši srednjeevropski prostor zajela množična migracijska gibanja. Do druge svetovne vojne je ozemlje današnje Slovenije za stalno zapustilo okrog 440.000 prebivalcev.

Takemu demografskemu primanjkljaju na ozemlju, ki je takrat štelo 1,5 milijona prebivalcev, so botrovali migracijski procesi različnih intenzivnosti in usmeritev, umeščeni med politična, ekonomska, kulturna in družbena dogajanja.

Knjiga predstavi glavne obrise množičnih migracij, ki so ključno zaznamovale zgodovino slovenskega prostora, ter organizacijske in kulturno-umetniške dosežke slovenskih migrantov v novih domovinah. Namen knjige je tudi skozi življenjske zgodbe pokazati, kako so bile selitve vedno sestavni del vsakdanjega življenja v določenem zgodovinskem obdobju, v določenem lokalnem okolju in določeni družinski strategiji preživetja.

Ob tem želijo avtorji (Aleksej Kalc, Janja Žitnik Serafin in Mirjam Milharčič Hladnik) istočasno obravnavati izseljevanje in priseljevanje kot skupno doživljanje in izkušnjo posameznega človeka, ki je vedno oboje hkrati, izseljenec in priseljenec.

Aleksej Kalc je prikazal zgodovinske, socialne, gospodarske in politične vidike migracij.

Janja Žitnik Serafin piše o organizacijah, kulturno-umetniški dejavnosti in skrbi za materni jezik.

Mirjam Milharčič Hladnik je predstavila življenjske zgodbe: primeri Helene Turk, Marie Prisland, Louisa Adamiča, Marije Ipavec, Franca Perica in Felicite Koglot ter Terezije Černelič.

Foto: Ivo Žajdela