Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zgodil se je čudež miru

Objava: 10. 07. 2024 / 08:22
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 10.07.2024 / 09:26
Zgodil se je čudež miru
Pričevanje, duhovnost. FOTO: Shutterstock

Zgodil se je čudež miru

Hvaležna sem, da sem se v svoji nemoči prepustila in strta odprla srce.

Prihajam iz Metlike. Moj oče Peter je bil grkokatolik, Žumberčan, uskok, skrben in gospodaren mož. Vcepil mi je načelo: »Stvari, ki se je lotiš 'na pol', je bolje, da je niti ne začneš.« Imel je močno držo in je skrbel za blaginjo družine. Mama Nada, katoličanka, pa je njegovo zahtevnost in strogost s svojo dolenjsko nežnostjo povezovala v skupno dobro. Nobene vere nismo živeli poglobljeno, nobeni tudi nismo nasprotovali.

Čudila sem se navdušenju

V Božje kraljestvo sem stopila s krstom na velikonočno vigilijo, ki ga je izprosila pobožna sosedova šivilja, nato mi je kot šolarki prve skrivnosti razkrivala sosedova Metka. Veliko sva se družili. Razlagala mi je o Jezusu, me vodila k maši, me spodbujala, da bi šla k prvemu svetemu obhajilu, in to ji je uspelo šele v mojem četrtem razredu, četudi so ga vsi drugi prejeli že v prvem. Na vso srečo mi doma tega niso branili, niso me pa tudi spodbujali. Po prejetem prvem obhajilu nisem več hodila k verouku in tako nisem š...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh