Gospodovo oznanjenje je tako Marijin kot Gospodov praznik. Če govorimo o skrivnosti učlovečenja Božjega Sina, ne moremo mimo Marije, tiste žene, ki je s svojim življenjem in delovanjem odločilno vplivala na potek zgodovine.

Praznik, ki ima več imen

Poimenovanje današnjega praznika se je v preteklosti spreminjalo. Tako so ga ponekod imenovali Oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji, Gospodovo oznanjenje Mariji, Oznanjenje Gospoda, Začetek odrešenja, Spočetje Kristusa, Jezusovo utelešenje, Marijino deviško Božje materinstvo … 

Današnje poimenovanje praznika Gospodovo oznanjenje je morda nekoliko zavajajoče, saj gre za angelovo oznanjenje Mariji, zato bi bilo bolj ustrezno poimenovanje Marijino oznanjenje (tako se imenuje frančiškanska cerkev v Ljubljani) ali Oznanjenje Mariji.  

Hinje, župnijska cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji. FOTO: Andrej Praznik

Praznik je postavljen na 25. marec, za kar obstaja več razlag. Ena je gotovo ta, da je od tega dneva natanko devet mesecev do božiča. Druga pa je, da je ta dan nekoč veljal za začetek pomladanskega obdobja ter simbolično za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja.

Praznovanje se je v Cerkvi razširilo zlasti po koncilu v Efezu leta 431, ko je bila slovesno razglašena verska resnica o Marijinem Božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je ponovno poudarila, da je to Gospodov praznik.

Na ta dan pri sveti maši prisluhnemo odlomku iz Lukovega evangelija (Lk 1,26-38), iz katerega gotovo najbolj izstopajo besede: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Odgovor, ki je kratek in preprost, a poln Marijine vere in popolnega zaupanja v Božjo voljo. 

Fra Angelico, Marijino oznanjenje. FOTO: Arhiv Družine

»Marijin odgovor je kratek in preprost. Vendar vsebuje neskončne globine in je izraz vse Marijine veličine, vse Marijine jasne in brezpogojne odprtosti za Boga in za njegovo odrešitveno delovanje. Obenem je ta odgovor začetek tistega, kar je vodilo do dogodka, ki stoji v središču vse odrešitvene in sploh vse svetovne zgodovine – do smrti in poveličanega vstajenja novega Adama, začetnika novega, ob koncu časov skupaj s človeštvom poveličanega stvarstva,« beremo v knjigi Leto svetnikov.

Molitev angelovega češčenja 

V ljudski pobožnosti sta se skrivnost in sporočilo tega praznika zelo uveljavila, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja – navado, ki je žal že skorajda zamrla. 

Tudi krščanska umetnost in poezija sta vedno znova upodabljali prizor angelovega oznanjenja Mariji, o čemer nam pričajo mnoge umetnine iz različnih obdobij zgodovine. 

Po starem krščanskem izročilu je Marijina hiša, kjer se je zgodilo oznanjenje, ostala ohranjena v Nazaretu do konca 13. stoletja. Potem pa ji je grozilo porušenje, zato so angeli dvignili celo hišo in jo prenesli na Trsat (danes del mesta Reka na Hrvaškem), kjer je stala od 10. maja 1291 do 10. decembra 1294, ko so angeli hišo prenesli naprej v Loreto. Tam so okoli Marijine hiše postavili cerkev in tako preprečili, da bi jo angeli odnesli še kam drugam. Loreto in Trsat sta dandanes znani romarski poti.

Marijino oznanjenje je za kristjane tudi praznik materinstva in se v Katoliški cerkvi praznuje kot materinski dan. Na današnji praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Iz tega imena pa izhajajo tudi številne različice ženskih in moških imen.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. FOTO: Andrej Praznik

Na Slovenskem je na praznik Gospodovega oznanjenja še posebej slovesno v desetih cerkvah, ki so posvečene temu prazniku: Adergas, Crngrob, Hinje, Kostanjevica na Krki, Ljubljana – Tromostovje, Nova Gorica – Kapela, Obrov, Nazarje, Tržič, Velika Slevica.