Založba Mladika iz Trsta je izdala knjigo Mitje Jurena o prvi svetovni vojni, antologijo 30 kratkih zgodb iz revije Mladika in roman Marija Čuka Prah.

Legenda o priklenjenih mitraljezcih

Mitja Juren (Gorica, 1969) je priznani goriški razisko­valec in publicist, predvsem pa je odličen pozna­valec Krasa in soške fronte. Že mnogo let se posveča raziskovanju tudi najbolj skritih kotičkov soške fronte v Italiji in Sloveniji. Pri založbi Gaspari je izšlo več knjig, posvečenih dogodkom iz časa prve svetovne vojne. Z Nicolo Persegatijem je leta 2010 v založbi Lokande Devetak izdal knjigo Debela Griža – San Michele 1915–1916. Leta 2012 pa je za Občino Sovodnje ob Soči uredil knjigo Spomin Brestovca. Pri založbi Mladika je leta 2011 izšla knjiga Pozabljeni Kras, ofenzive v jeseni 1916, ki jo je napisal z Nicolo Persegatijem in Paolom Pizzamusom.

Prva svetovna vojna je pustila globoke sledi

Kot je v knjigi Legenda o priklenjenih mitraljezcih zapisal zgodovinar Renato Podbersič ml., so se prelomni dogodki v večjem delu srednje in južne Evrope v jeseni 1918 kar vrstili.

»Prva svetovna vojna je pustila globoke sledi na političnem, materialnem in moralnem področju. V razmislek sodobnikom in opomin prihodnjim rodovom je ostalo več sto tisoč umrlih vojakov avstro-ogrske in italijanske vojske na območju soške fronte, številni povsem porušeni kraji in civilno prebivalstvo, ki je moralo v begunstvo.

Pohabljenost človeške duše se je neizrekljivo dotikala tudi razorane krajine v Posočju in na Krasu. Poleg tega so posledice vojne, predvsem ko govorimo o neeksplodiranih ubojnih sredstvih, zahtevale svoj krvni davek še leta po koncu spopadov.«

Po zaključku spopadov med Veliko vojno (Grande guerra), kot so jo poimenovali sodobniki, nič več ni bilo tako, kot je bilo. Hkrati je vzklilo seme novega spopada ali dvajsetletno premirje do začetka druge svetovne vojne, kot ga je označil nemški zgodovinar Ernst Nolte.

Humanističen zapis, poln empatije do trpljenja sočloveka

Mitja Juren je ob stoletnici konca prve svetovne vojne ponovno presenetil z izvirnim zapisom, ki odstira vso tragedijo vojnih in povojnih časov. Pred bralca tako stopa prepleten niz na videz različnih pripovedi, zloženih v kalejdoskop človekovega boja za preživetje, ki nas popeljejo v krute čase uničevanja in trpljenja. S tankočutnim pristo­pom je avtor pokazal ves nesmisel uporabe tehničnega znanja za pobijanje soljudi.

Njegov humanističen zapis, poln empatije do trpljenja sočloveka, sovpada s stoletni­co konca strašne svetovne morije. Ne ponuja nam slavljenja vojaških zmag, ampak nas opozarja, naj znamo ceniti mir.

Revija Mladika: 30 najboljših

Evelina Umek (Trst, 1939) je uredila antologijo z naslovom 30 najboljših, ki zajema izbor trideset nagrajenih novel literarnega natečaja revije Mladika med letoma 1973 in 2016. Objavljena so dela avtorjev iz različnih geografskih območij, iz zamejstva, osrednje Slovenije in emigracije.

Vsaka pripoved na svoj način odseva čas in prostor

V več kot štiridesetih letih je Mladika objavila več kot 370 literarnih prispevkov, to je obsežna antologija kratkih zgodb. Vsaka na svoj način odseva čas in prostor, v katerem je nastala.

Povezane v šopek v knjigi dajejo bralcu možnost, da se ob kateri ustavi, katero izpusti, se k njej vrne kasneje, ob drugačnem razpoloženju, se v mislih poveže z avtorjem ali osebami zgodbe. V dodanih kratkih biografijah lahko spremljamo posameznega avtorja na njegovi pisateljski poti.

Avtorica številnih pripovednih del za odrasle

Evelina Umek, avtorica številnih pripovednih del za odrasle (Mandrija in druge zgodbe, Po sledeh fate morgane, roman o Marici Nadlišek Bartol, Frizerka, Odtisi v času) in za otroke (Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci, Malka gre v Trst) je napisala tudi veliko scenarijev za priljubljenega televizijskega junaka Radovednega tačka.

Marij Čuk: roman Prah

Marij Čuk (Trst, 1952), pesnik in pisatelj, gledališki kritik in esejist, je v romanu Prah (2018) zaključil svojo tako imenovano tržaško trilogijo, ki odslikava stanje in razmere posameznika onstran slovenskega državnega ozemlja.

Roman, čeprav uokvirjen s točno določljivimi časovnimi in krajevnimi oznakami, presega te iste okvire in se ponuja kot metafora lahko današnje in jutrišnje Slovenije in vseh tistih skupnosti, različnosti, izrinjenosti na rob. Je upor zoper uravnilovko, ki ljudi oblikuje v svetovno maso z izgubo lastne identitete, pripadnosti in solidarnosti.