Pri Založbi Družina je izšla knjiga Srce za Evropo, ki cesarja Karla in njegovo ženo cesarico Cito predstavlja kot vladarja in svetnika za sodoben čas.

Avtorja te knjige James in Joanna Bogle sta se pridružila vse večjemu krogu zgodovinarjev, ki skušajo o njima ustvariti objektivno sliko. Lahko si le želimo, da bi njuna knjiga dosegla zasluženi uspeh, da bomo lahko v poznavanju svoje preteklosti uspešno načrtovali boljšo prihodnost.

V 1. svetovni vojni se je avstrijski cesar in ogrski kralj Karel močno trudil narediti konec prelivanju krvi in doseči mir. Vzrokov za njegov neuspeh je bilo mnogo. Lahko si le zamišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi bili podvigi tega mirovnika uspešni. Načela, za katera se je zavzemal, so umestna še zdaj.

Po njegovi smrti so ga mnogi videli kot vladarja, ki ni imel sreče, in kot obroben lik zgodovine. Zdaj, več kot pol stoletja po njegovi smrti, se mnenje o njem spreminja, še zlasti v luči dogodkov po 1. svetovni vojni in še zlasti po Jaltski konferenci in njenih posledicah.

Zgodovinarji so tako njemu in ženi, cesarici in kraljici Citi, znova začeli posvečati pozornost. Mnoge stvari, ki so bile povedane v povezavi z njima, so se izkazale za lažne. To je zelo pomembno dejstvo, ker je naloga današnje generacije, da ponovno zgradi Evropsko skupnost, ki je izpolnitev idealov, za katere se je zavzemal tudi cesar Karel.

(iz predgovora)

Preberite tudi:

Karel in Cita – vladarja in svetnika za današnji čas
Blaženi cesar Karel goduje 21. oktobra, na dan svoje poroke s Cito Burbonsko-Parmsko.

Cesar v zboru blaženih
Ob razglasitvi za blaženega zadnjega avstrijskega cesarja Karla I.

Cesarjevi nasveti za dober zakon