Na oder ljubljanske Opere po poldrugem desetletju prihaja slovenska opera Gorenjski slavček. Baritonist Jože Vidic v intervjuju Ksenje Hočevar o svoji vlogi v operi, njeni brezčasnosti in zgodbi, v kateri se lahko najde marsikdo.

Letošnji Prešernov lavreat baritonist Jože Vidic bo nastopil v vlogi Chansonetta v operi Gorenjski slavček.

Na oder ljubljanske SNG Opera in balet so po poldrugem desetletju spet postavili prvo slovensko opero Gorenjski slavček. Premiera Foersterjeve opere bo premierno uprizorjena v sklopu Slovenskih glasbenih dni, v sredo, 13. marca, do konca maja bo še vsaj deset ponovitev. V pravljični postavitvi režiserja Vita Tauferja bo vlogo Francoza, ki pride na obisk v Slovenijo in snubi »Gorejskega slavčka« na pevsko pot, odpel baritonist Jože Vidic.

Gospod Vidic, v teh dneh ste se vrnili z Dunaja, kjer ste v veliki dvorani Musikvereina prepevali Brahmsov nemški Requiem. Kako pride do tako prestižnega povabila?

(skrivnosten nasmeh) Če zadostiš kriterijem, te opazijo in povabijo k sodelovanju. Naročniki iz Japonske so v Evropi iskali baritonista za solistični del v Brahmsovem nemškem Requiemu. Za nasvet so povprašali tudi mojega glasbenega kolega, zelo uglednega dirigenta, s katerim sem v lanskem letu veliko sodeloval, in priporočil jim je mene. Poslušali so moje posnetke, pregledali dosedanje reference in se po nekaj dnevih »preverjanja« odločili zame. Koncert je bil pri občinstvu lepo sprejet in tudi naročniki so izrazili željo po vnovičnem sodelovanju. Dirigent me je po koncertu povabil v Tokio, kjer bi ponovili dunajsko izvedbo. Sicer pa smo koncert posvetili žrtvam hude naravne katastrofe na Japonskem, ki jo je pred dvema letoma sprožil cunami.

Sploh je bil februar za vas in vaše delo izjemen mesec – ob kulturnem prazniku ste prejeli nagrado Prešernovega sklada. Kakšno mesto je dobila?

Nagrada je prišla po zelo intenzivnem letu, ki sem ga preživel ob študiju dveh zelo zapletenih vlog: vojvode Lorenza v Črnih maskah Marija Kogoja ter Grudna v novi slovenski operi Janija Goloba, Ljubezen kapital. Za ti dve vlogi sem prejel nagrado sklada, ki je z njo potrdilo moje dosedanje delo. Seveda ima nagrada pomembno mesto, ne nazadnje je to najvišja nagrada, ki jo lahko pri nas umetnik dobi za svoje ustvarjanje. Morda je tudi z družbo letošnjih lavreatov, uglednih umetnikov, ki so na svojem področju naredili presežke, nagrada še večja.

Vam odpira poti?

Se bojim, da ne, vsaj pri nas ni tako. Ampak o tem se pravzaprav ne sprašujem. Nagrado sem sprejel kot obvezo, da moram v prihodnje delati vsaj tako dobro kot do sedaj in ravni kvalitete nikakor ne smem zniževati. Nasprotno, z nagrado je lestvica postavljena še više, ljudje pričakujejo, da bom delal še temeljiteje kot do sedaj. Samo s trdim in vztrajnim delom lahko pridejo rezultati, ki odpirajo vrata na nove poti.

Oba junaka, Lorenzo in Gruden, sta iz uprizoritev slovenskih oper, pred vrati pa je še tretja ...

Res je, Gorenjski slavček bo tretja slovenska opera v dobrem letu, v njej pojem Chansonetta. Očitno je prišlo obdobje slovenskih oper, ki jih delam z veseljem. Za razliko od prejšnjih dveh je sedaj moj lik lahkotnejši in bolj veder.

Celoten intervju Ksenje Hočevar z Jožetom Vidicem:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/8BA3D586EF910459C1257B2E00342764?OpenDocument



Foto: arhiv Družine / T. S.