Prazniki so za nami, v meni pa še vedno odmevajo dogodki prazničnih dni. Tik pred novim letom nama je, ker nisva bila dovolj pozorna, ugasnila betlehemska lučka. Zvečer sem sicer opazila, da pojenjuje, vendar sem se posvetila drugim opravkom in nanjo pozabila. Zjutraj sem bila zaradi tega najprej žalostna, kasneje pa sem spoznala, da se je to zgodilo z namenom. Začela sem namreč premišljevati o ljudeh, ki jim je »ugasnila« luč vere.

Da komu ugasne luč vere, ni potrebno nič drugega, kot da živi življenje, se posveča vsakodnevnim opravilom, hodi v službo, dela na kmetiji, vodi podjetje, skrbi za družino … Iz dolgoletnih izkušenj vem, da »luč vere« potrebuje nenehno skrb in usmerjeno pozornost.

Z možem v molitvi spremljava družino, ki se je znašla v hudi preizkušnji. Luč vere jim je že zdavnaj ugasnila. Rojstvo Odrešenika, ki se po veri vedno znova rojeva v nas in po nas v svetu, jim ne pomeni nič. Mislim, da zaradi tega tudi ne vedo in ne morejo vedeti, da bi jim v...