Pred enajstimi leti sem v idiličnem gozdu na samem robu Ljubljane prvič fotografiral plavčke (Rana arvalis). V tem gozdu vsaj za sedaj še vedno krepko diši po prvinskosti. Preostanek nekdanjega poplavnega gozda, ki je vedno bolj ukleščen med ukrepi civilizacije in bo bržkone prej ali slej izginil, ko ga bodo tako imenovane napredne gospodarske smernice uredile v naselja, parkirišča, trgovske centre ..., zaenkrat še kljubuje grožnjam, ki ga obdajajo. To edinstveno okolje na območju Dolgega mostu je življenjsko okolje tudi številnim tipičnim gozdnim pticam, zato oko in ob pomladanskem času, ko ptičja pesem vznika od vsepovsod, tudi uho ornitologa ne more ostati brezbrižno. Mali, srednji, veliki detel, črna in zelena žolna in pivka so se v času mojega obiska ves čas oglašali, da o ljubkosti preprostega napeva brgleza sploh ne bi govoril. Množice drugih ptic ne bom našteval, ker za njih ne bi bilo prostora.

Plavčkov, ki so se pred leti v več kot stoglavi množici gnetli na glad...