Kdo je bil sv. Pavel? Množici v jeruzalemskem templju, ki ga je hotela umoriti, se je predstavil kot Hebrejec, rojen v Tarzu v Kilikiji, toda odraščal je v Jeruzalemu, se goreče izpolnjeval v postavi v Gamalielovi šoli. Na koncu govora se je označil za učitelja, apostola narodov v veri in zvestobi.

Pavel za nas ni lik preteklosti, ki se ga spoštljivo spominjamo, ampak nam govori tudi danes, in sicer po svoji veri. Benedikt XV. je ob začetku leta sv. Pavla dejal: »Pavlova vera je dokaz, da ga je Jezus Kristus osebno ljubil. Kristus ni šel na križ za neznanca, ampak iz ljubezni do njega, Pavla. Kot Vstali ga še vedno ljubi. Kristusova ljubezen ga je do kraja pretresla in spremenila. Njegova vera ni neka teorija, misel o Bogu in svetu. Vera, ki je hkrati ljubezen do Kristusa. Sv. Pavel, ki je bil bojevit človek – običajno ga upodabljajo z mečem v roki –, ni iskal površne harmonije. Iskal je resnico. Zanj je bila prevelika, da bi jo bil pripravljen žrtvovati za zunanji uspeh. Resnica, ki jo je doživel ob srečanju z Vstalim, mu je prinesla boje, preganjanje, trpljenje. To, kar ga je najgloblje spodbujalo, je bilo izkustvo, da ga Jezus ljubi, in želja, da to ljubezen posreduje še drugim ljudem.«

Pavlova vera je dokaz, da ga je Jezus Kristus osebno ljubil.

V čem je torej sv. Pavel zanimiv za današnji čas? Bil je svoboden človek, ki ga Bog ljubi. Svoboda, osnovana na Božji ljubezni, je neločljivo povezana z odgovornostjo. Kdor ljubi Kristusa, kakor ga je Pavel, resnično lahko dela, kar hoče, saj je njegova ljubezen v edinosti s Kristusovo voljo in tako z Božjo. Njegova volja je zasidrana v resnici, ni več preprosto njegova, presoja avtonomnega jaza, ampak je del svobode Boga, od katerega tudi prejema ukaz, katero pot mora prehoditi.

Pavlova naloga oznanjevalca je neločljivo povezana s trpljenjem. V svetu, v katerem je laž vsemogočna, je cena za resnico trpljenje. Kdor se želi izogniti trpljenju, biti daleč od njega, je daleč tudi od resnice in njene veličine. Ne more biti v službi resnice in s tem vere. Ni ljubezni brez trpljenja – brez trpljenja v odpovedi samemu sebi, spreobrnitvi in očiščenju jaza za resnično svobodo. Kjer ni ničesar, za kar bi bilo vredno trpeti, tudi življenje samo izgubi svojo vrednost. Trpljenje je naredilo Pavla verodostojnega, nekoga, ki ne išče lastnega dobička, slave, nagrade, marveč se da na razpolago Tistemu, ki nas je ljubil in dal samega sebe za vse nas.

Kjer ni ničesar, za kar bi bilo vredno trpeti, tudi življenje samo izgubi svojo vrednost.

Naj nas zgled sv. Pavla spodbudi, da bomo znali v svojem življenju sprejeti razočaranja in trpljenje kot sestavni del naše hoje za Jezusom. Pa lepe poletne dni z Besedo vsem želim!

Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (4/2023).