»Branje je za vedoželjne. In vedoželjni lahko postanejo tudi izumitelji in inovatorji. V knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji dr. Edija Gobca, ki je izšla pri založbi Družina je takih izumiteljev in inovatorjev veliko.« Tako je zbrane na odru foruma za obiskovalce v sklopu knjižnega sejma v sobotnem popoldnevu pozdravil Marjan Bradeško, ki se je o knjigo Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji pogovarjal z urednikom knjige Francijem Petričem.

Slovence, ki so v različnih obdobjih zgodovine prihajali v Ameriko pozdravil kip ženske s plamenico svobode, ki je po besedah Bradeška skupaj s predanostjo študiju, radovednostjo in nenehno vedoželjnostjo, s trdim delom, neustavljivo vztrajnostjo, poštenjem in podjetnostjo skrivnost uspehov slovenskih izumiteljev in inovatorjev v Ameriki in presenetljivih dosežkov po svetu.

Marjan Bradeško in Franci Petrič sta predstavila knjigo Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji (foto Ksenja Hočevar)

Petrič: »Gonilna sila je delavnost«

Avtor knjige dr. Edi Gobec je v knjigi obširneje predstavil delo in izume prek 40 izumiteljev in inovatorjev, v krajših zapisih pa še 60 inovatorjev. Franci Petrič je povedal, da dr. Gobca pozna že več kot 30 let, saj se je še kot mladenič v 70 in 80 letih srečeval z njegovimi publikacijami, ki jih je pošiljal iz svojega slovenskega raziskovalnega središča v ZDA, s katerim je hotel prispevati k poznavanju slovenskega prispevka o znanstvenikih in inovatorjih, predvsem v ZDA, »Vse je pisal v angleščini – enkrat na leto pa je poslal pismo tudi slovenskim prijateljem po vsem svetu, v katerem nas je seznanil z delom svojega raziskovalnega centra,« je povedal Petrič, ki se mu je zdelo pomembno, da se z njegovim delom po 50 letih srečamo tudi v Sloveniji. Resda je Amerika dežela številnih priložnosti, človek tam, kot pravijo, lahko uresniči sanje, a vendarle je gonilna sila delavnost, je dejal Petrič: »Naši ljudje, tudi tisti, ki so prišli po drugi svetovni vojni ali tisti, ki prihajajo sedaj v ZDA, včasih delajo po dve službi – zato, da uresničijo svoje cilje. Ne le materialno gotovost, ampak da uresničijo tudi talente, ki jih imajo.«

»Potrebno je več kot ustvarjalnost«

Marjan Bradeško je dodal, da sta sicer delavnost in vztrajnost pomembni vrlini, a v svetu izumov in inovacij nista dovolj. Trditev je podkrepil s primerov izumitelja Pavla Florjančiča, ki bi sicer moral sodelovati v pogovoru, a ga je bolezen zadržala doma. Namreč Florjančič je naredil okoli 400 patentov, a le 40 jih je prišlo do proizvodnje. »Potrebno je več kot le ustvarjalnost. Potrebno je najti investitorje, da svoj izum ali inovacijo spraviš na trg, da postane slavna, kot je postala slavna steklenička za parfume, ki jo je naredil Florjančič.« Petrič je Bradeškovo trditev še podkrepil, češ da je za uspeh potrebna še ena lastnost, ki v Sloveniji včasih umanjka – to pa je sodelovanje, povezovanje, iskanje stikov. »Nikoli ni najprej tekmovanje – čeprav zdravo tekmovanje je povsod potrebno, ampak da znamo navezati stike, da znamo sodelovati, iz tega nekaj nastane.« Petrič je izpostavil še lastnost, ki zaznamuje avtorja knjige dr. Gobca: poleg delavnosti še natančnost, mikroskopska natančnost. »Ko je zbiral gradivo, je še vse tipkal na pisalni stroj, pošiljal vprašanja izumiteljem po navadni pošti, saj ni bilo svetovnega spleta … Knjiga je Gobčevo življenjsko delo.« Avtor živi v Ameriki in se predstavitve na knjižnem sejmu ni mogel udeležiti, je pa poslal pismo, ki ga je povzel Franci Petrič ...

Več o tem, zakaj se je Gobec lotil pisanja knjige, kakšen poraz oziroma zaničljivo izzivanje ga je spodbudilo, da je sploh začel zbiral podatke pa v tiskani številki Družine ... Tam boste zvedeli tudi, kaj je o knjigi zapisal pisatelj Boris Pahor in zakaj bi po besedah dr. Gobca bil na uspehe, opisane v knjigi, bil ponosen tudi mnogoštevilnejši narodi od slovenskega ...

Izumitelj žepnega kalkulatorja je Franc Rode, konstruktor boeinga 747 pa sin izseljenca Suhadolca

Med več kot sto predstavljenimi izumitelji in inovatorji v knjigi so v glavnem izumi in inovacije s tehničnih področij: strojništva, letalstva, medicine, vesolja … Petrič je naštel nekaj primerov, ki so opisani v knjigi in posebej izpostavil dr. Franceta Rodeta, izumitelja prvega žepnega kalkulatorja. Zanimivo je, da je kalkulator delegacija predsednika Nixona vzela s seboj na Kitajsko kot »najpomembnejši primer sodobne ameriške tehnologije«. Ali Joseph Satter, konstruktor boeinga 747. Sutter je sin slovenskega izseljenca Suhadolca, v knjigi pa Gobec lepo opiše, zakaj je Josephov oče spremenil priimek v Sutter … »Knjiga želi spodbuditi tudi samozavest. Da imajo slovenske korenine, pri Američanih ne velja nič, to nekaj šteje in na to so ponosni Slovenci sami,« je dejal Petrič in dodal, da so ti ljudje vsi po vrsti ponosni na dediščino staršev, na korenine, iz preteklosti tudi črpajo in tega se lahko tudi mi učimo.

V knjigi je predstavljenih prek sto Slovencev, ki so z inovacijami in izumi uspeli v Ameriki. Marsikakšen njihov dosežek je dobesedno spremenil svet. Ne le na tehničnem področju, kot sta recimo konstruktor letala boeing 747 ali izumitelj žepnega kalkulatorja, Slovenci so se v zgodovino inovacij in izumov vpisali tudi v medicini. Franci Petrič je omenil dr. Gordona Veharja, dvakratnega ameriškega izumitelja leta, ki je največ naredil za zdravljenje hemofilije in prispeval k uspešnejšemu zdravljenju srčnega infarkta in raka, revija Newsweek pa ga je navedla kot najpomembnejšega izumitelja leta 1984.


Ob koncu pogovora se je oglasil gospod Marjan, ki je povedal, da pri svojem delu še danes uporablja računalnik od izumitelja Franca Rodeta.