Njeno vlogo v svetu, ki krščanstvu ni vedno in povsod naklonjen, je preučil zaslužni profesor zgodovine na univerzi Yale Jaroslav Pelikan v knjigi Marija skozi stoletja.

Več o knjigi Marija skozi stoletja TUKAJ, prelistajte pa jo TUKAJ.

Ježešmarija, koliko navdiha je dala Marija!

»Devica Marija je bila v navdih toliko ljudem kot nobena druga ženska, kar jih je kdaj živelo,« ugotavlja avtor. Njeno ime je že stoletja v različnih oblikah najpogostejše ime pri mnogih narodih, izgovarjamo ga v eni od najbolj priljubljenih molitev, zdravamariji, znašlo pa se je tudi v ljudskih vzklikih O, Marija sveta in ježešmarija, ki nam uideta iz ust kot izraz presenečenja ali zaskrbljenosti, in narečnih besedah, kot je avemarija, s katero se poimenuje večerno zvonjenje. Tako skorajda ne mine dan, da njenega imena ne bi izgovorili! Njej so posvečene številne cerkve in kapele, pesmi, upodobitve v vseh vrstah umetnosti, o njenih prikazanjih in čudežih pričajo mnogi verniki. Vse to in še marsikaj drugega dokazuje, da je Marija ženska za vse ljudi in za vse čase.

»Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi« (Lk 1,48)

Zdi se neverjetno, da se je Marija tako močno usidrala v srcih, teoloških razpravah, molitvi in kulturi, saj je v Svetem pismu omenjena le malokrat. O njenem življenju ne vemo veliko, še največ je o tem pisal evangelist Luka, ki se je prav z zgodovinsko raziskavo lotil opisovanja dogodkov, povezanih z Marijo. Prav on je opisal tudi Marijino oznanjenje, ki se konča z Marijinimi besedami: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38)

Zgodilo se je tako, kot je napovedal angel Gabrijel. Uresničila pa se je tudi Marijina napoved: »Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« (Lk 1,48) Jaroslav Pelikan se v knjigi Marija skozi stoletja sicer ne ukvarja toliko s tem, kdo in kaj je Marija v resnici bila, temveč bolj s tem, kaj je sčasoma postala v zavesti vernikov in nevernikov, (poročenih in neporočenih) moških in žensk.

Župnijska cerkev sv. Štefana v Semiču. FOTO: Ivo Žajdela

Skromno dekle je postalo Božja Mati

Ko pogledamo, kaj je Marija v svojem življenju (in po njem) dosegla, je jasno, zakaj je deležna toliko časti. Iz skromnega, kmečkega dekleta iz Nazareta se je dvignila v ikono, milosti polno, v posrednico med Bogom in ljudmi, v Božjo mater, v dekle, ki je ponižno sprejela njej namenjeno življenjsko vlogo, biti mater Božjemu sinu. To, kar mnogi občudujejo in kar je za mnoge vir navdiha, simbol čistosti, zgled za vero v Božjo Besedo, ki naj bi ga posnemala vsaka ženska, je za druge razlog, da so ženske v manjvredni poziciji v Cerkvi in tudi sicer. Takih pogledov je sicer malo, pa vendar pokažejo, kako široko lahko seže glas in razmislek o Mariji.

Mozaik p. Marka Ivana Rupnika v Župniji Koper - Sveti Marko. FOTO: Tatjana Splichal

Razvoj mariologije

Njeno življenje in vpliv preučuje mariologija. Jaroslav Pelikan v knjigi Marija skozi stoletja prikaže, kako se je ta razvijala skozi zgodovino. Pri tem se nasloni na konkretne in domnevne odlomke iz Stare in Nove zaveze. Odlomki, izbrani za epitafe posameznih poglavij, nakazujejo na neposreden vpliv Svetega pisma.

Med oznakami, ki so jih Mariji pripisali skozi stoletja, so gotovo najbolj znane Zdrava Marija, milosti polna, Devica Marija, Marija, Božja Mati, Marija Vnebovzeta, Blažena Devica, Žalostna Mati Božja, Nebeška kraljica. Primerjali so jo z Evo in jo imenovali tudi druga Eva, a s to razliko, da je premagala hudiča in postala zavetnica zmage in tako ni le ponižna in poslušna, temveč po potrebi tudi bojevita in zmagoslavna. V Mehiki velja celo za simbol osvoboditve. Različni narodi po svetu so Marijino simboliko preoblikovali, kot jim je ustrezala. Npr. po Visoki pesmi se je utemeljevala upodobitev Črne Marije, ki so jo nebelski verniki vzeli za svojo ambasadorko.

Čeprav je bilo o Mariji že veliko napisanega, lahko v knjigi Marija skozi stoletja najdemo zanimivosti o Marijinem vplivu na pretekle rodove, ki niso splošno znane.