^»Človek doživlja celo življenje različne stiske – lastne, ko se na primer srečuješ z boleznijo v družini ali s številnimi zahtevami družinskega življenja, ko imaš polne roke dela in se preprosto 'ne vidiš ven', a tu so tudi stiske drugih, ko recimo v šoli vidiš zanemarjene otroke ali druge ljudi, potrebne takšne ali drugačne pomoči. In nekako se mi je zdelo, da vse to vidim, občutim, da bi rada tem ljudem pomagala. Toda ker sama nisem takšen tip človeka, da bi veliko hodila naokrog, ker se bojim vsiliti svojo pomoč ljudem, sem svoje mesto v Karitas videla bolj v povezovalni vlogi vodstva te ustanove,« je leta 1999 v pogovoru z urednikom Bogomirjem Štefaničem za Družino povedala Jožica Ličen. Kot bi slutila, da bo nekoč križ bolezni nosila tudi sama in prav tako sama prejela in doživela dobroto drugih, posebej ob postavitvi dvigala v njeni hiši. Na tiho nedeljo je stopila v posebno dvigalo, ki jo je popeljalo v prostorja, ki jih oko ni videlo, in kjer je slišati melodije,...