Posnetki in fotografije iz opustošene Antakye ne morejo dovolj nazorno prikazati posledic razdejanja. »Prizori so nepredstavljivi. Hvala Bogu, da jih ne poznamo, saj je res zelo hudo. Ni hiše, ki bi stala pokonci, če pa že stoji, je tako postrani, da je neprimerna za bivanje,« je pojasnil Modic.

Delovati v skupini in samozaščitno

Naloga njega in kolegov iz ekipe je bila odkrivanje ponesrečenih v ruševinah – detekcija lokacije, kjer naj bi bil vonj preživelih, nato pa posredovanje informacij lokalnim skupinam in enotam, ki so preživele izkopavali izpod ruševin. Treba se je bilo držati skupaj, delovati v skupini in samozaščitno.

Na misiji so delovali ves dan, od sedmih zjutraj do mraka. FOTO: arhiv Boruta Modica

Psi odkrivajo žive ljudi in njihov vonj

Psi – Borut je bil v Turčiji s svojim zlatim prinašalcem Jetom – so trenirani tako, da odkrivajo žive ljudi in njihov vonj. »Ko zaznajo vonj po človeku, se mu približajo, kolikor je mogoče, do prve ovire, ki je ne morejo premagati. Začnejo lajati. Sledi nagrada – hrana, igra ali žogica. To je vsa filozofija. Njim je to fino, za ta 'žur' so se pripravljeni 8 ur prebijati med porušenimi stavbami,« razkrije Modic.

Prepričani, da je pod gmotami materiala živ

Ko naletijo na mrtvo osebo, začnejo nekateri psi cviliti, praskati ali se vrteti v krogu. Jet je začel praskati. »Na mestih, kjer je bil izvor vonja, na kakršnega so naučeni, so psi lajali. Tja smo poslali vsaj dva ali tri pse, da so potrdili prisotnost preživelega, sicer bi drugim nalagali delo v prazno. Vedno želimo biti res prepričani, da je pod gmotami materiala živ človek.«

Skorajda je ni hiše, ki bi stala pokonci. FOTO: arhiv Boruta Modica

Pet psov s šivi

Zaradi ostrih predmetov, zlasti stekla, se je 5 od sedmih psov v Slovenijo vrnili s šivi, kar je – ostaja stvaren Borut Modic – del zgodbe, ki se mu ni mogoče izogniti, »razen če ostajaš doma«. Da je lahko nastopil racionalno in učinkovito, je moral pri delu vzpostaviti čustveno distanco do tamkajšnjih ljudi.

Od jutra do mraka

Na misiji so delovali ves dan, od sedmih zjutraj do mraka, sprva tudi zvečer in ponoči, a so se zavedli, da tema še okrepi napetost med prebivalstvom. Težko je sporočiti in še bistveno težje sprejeti možnosti, da za nekoga ni več upanja: »To je razumljivo. Njih vodijo čustva. Izgubljajo racionalnost. Treba je biti zelo previden.« Slovenska ekipa naj bi sicer zaznala in odkrila več deset preživelih.

Pet od sedmih reševalnih psov se je v Slovenijo vrnilo s šivi. FOTO: arhiv Boruta Modica

Pes je del reševalske družine

»Domov sem prišel neobremenjen in tudi brez posebnega ponosa, naredil sem le to, kar počnem zadnjih 15 let. Sprašujejo me, ali bi psa poslal v nestabilno ruševino. Pri dilemi 'človek ali pes' je odgovor jasen. Seveda ti ni vseeno. V reševalskih vodah je pes del družine. A niti za trenutek nisem podvomil, ali bi ga poslal v luknje na ruševinah. Razmišljal sem bolj o tem, kakor porezan bo prišel.«

Kako se je počutila žena?

Kako pa se počuti žena, ki ima moža na smrtno nevarni nalogi na drugem koncu sveta? »Tudi sama delam s psi, poznam situacije s treningov. Resnična zadeva pa te vedno pretrese. Z možem sva bila veliko v stiku, zato sem bila precej pomirjena. Borut in drugi fantje so stabilni. Psi poznajo svoje naloge,« je izpostavila Borutova žena Edita Modic.

FOTO: arhiv Boruta Modica

Brez najmanjših pomislekov

»Vsi, ki so sposobni, so se morali odzvati. Bolj kot strah so me prevevala občutja v smislu: hvala Bogu, da sta tam, da lahko pomagata in rešita kako življenje,« je bila jasna Edita. Ko ju je poklical kolega iz Turčije, ni bilo niti najmanjših pomislekov, ali odhiteti na pomoč. Kdaj? Takoj.

Kako pomagati?

Pomoč za prizadete v potresu v Turčiji še vedno zbira Slovenska karitas. Pomagati je možno s sms-sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 ali z nakazilom na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana; TRR: SI56 0214 0001 5556 761; namen: Potres Turčija-Sirija; sklic: 00 626; BIC banke: LJBASI2X; koda namena: CHAR.