Zanimivo je, koliko energije porabijo ljudje za pridobivanje najrazličnejšega bogastva. Mnogim ni nikoli dovolj, ko imajo nekaj, bi radi imeli še več. Pa ne samo mladi, vse to velja tudi za stare ljudi. Kot da bodo vse to vzeli s seboj v grob in bo treba pri vstopu v večnost pokazati, kaj vse imajo. In potem se včasih tik pred smrtjo še tožarijo, ker so bili menda ogoljufani za premoženje.

So pa k sreči tudi še drugačni ljudje in takšnih sem vedno zelo vesela. Mislim, da jih ni tako malo, samo o njih se tako malo govori. Ena takšnih je gotovo moja prijateljica, ki se počasi približuje devetdesetemu letu. Prav nobenega premoženja nima, vse je razdajala, tako da ima sedaj samo pokojnino. Bila je družinska zdravnica, ki je velikokrat hodila tudi k bolnikom na dom, kadar so jo potrebovali. Šla je ob vsaki uri, ko so jo poklicali, tudi ponoči. Tako je oskrbovala mnoge bolnike, ki se jim je življenje iztekalo. To je bilo dragoceno za bolnike same, pa seveda tudi za njihove svojc...