Od kod izvira ime Babave?

Maja: Dolgo sva bili brez imena. Želeli sva si, da bi imelo pomen, a ni nič zazvenelo. Potem pa naju je navdahnila pripoved p. Gržana o babi. Že naši predniki naj bi poznali tri duhovna obdobja v razvoju moškega in ženske. Pri moškem so to deček, bojevnik in modrec, ki ima v rokah moč in meč. Pri ženskah pa deklice, žene in babe. V njihovih rokah sta srce in intuicija, ki v sodelovanju z mečem in močjo modreca nudita vsesplošno ravnovesje. Ker baba vse to ve, je nastala znamka Babave. Za naju besedna zloženka pomeni željo po ohranjanju naravne, kulturne in nesnovne dediščine našega prostora. Njena rdeča nit pa so zelišča.

Baba ima v slovenščini nekoliko slabšalni prizvok. Želita to spremeniti?

Amanda: Namenoma ne, ampak se stvari same tako obrnejo. S svojim delom ozaveščava in tako obiskovalci spoznajo še drugi, pozitivni in zapostavljeni pomen besede. Marsikje ima ta beseda negativen prizvok, a v našem prostoru je predvsem med starejšimi baba tudi kompliment.

Želiva si postati babi, saj to pomeni osebno rast na vseh področjih – fizičnem, čustvenem, duhovnem.

Maja: Želiva si postati babi, saj to pomeni osebno rast na vseh področjih – fizičnem, čustvenem, duhovnem. Ne ozirava se na to, kaj si kdo misli.

Verjetno pa vsebine, ki jih pripravljata, lahko kljub imenu nagovorijo tudi moške?

Maja: Nikoli nisva hoteli s svojim imenom kogarkoli odgnati. Ženske so res večinske obiskovalke, a tudi moški ne zaostajajo. Dostikrat presenetijo z modrostjo, znanjem, pa tudi odprtostjo.

Pri nas v Sloveniji je zeliščarstvo zelo dobro razvito. A midve želiva, da človek stopi še korak nazaj. Da se na zelišča ne spomni samo, ko je bolan, ampak vzpostavi odnos do narave, naravne dediščine in začne vse to ceniti.

Kdaj sta se navdušili nad naravno in kulturno dediščino?

Amanda: Zelišča me že od otroštva privlačijo tako zelo, da sem velik del svojega izobraževanja posvetila ravno njim. Prišla sem do trenutka, ko sem se vprašala, kaj želim delati preostanek življenja in kako ga preživeti.

Maja: Hkrati sva bili na isti točki, da sva se spraševali o svojem poslanstvu. To je pri vsem, kar delava, ključno. Nisva se in se ne ozirava na trenutne trende, ampak sva se takrat obe zazrli vase.

Amanda je veliko časa preživela s svojo babico, ki ji je predala znanje o zeliščih. Moj dedek pa je rad pripovedoval zgodbe, še od svojega očeta, malo hudomušne.

K Maji in Amandi v Gornji Grad prihajajo na čaj gostje z vse Slovenije. FOTO: Tomo Jeseničnik

Amanda: Videli sva, da imava skupno vizijo in sva svoji strasti združili na skupni poti.

Maja: Brez izjemne podpore domačih bi bilo težko. Pa tudi za podporo skupnosti sva zelo hvaležni. Najin vrt je na prostoru župnijskega vrta, ob največji katedrali v Sloveniji. Imeli sva veliko srečo, da so nama prisluhnili in dali priložnost, kar je bilo ključno.

So vajini obiskovalci z vseh koncev Slovenije?

Maja: Najina prepoznavnost raste postopoma, zelo organsko. Danes prihajajo k nama gostje z vseh koncev Slovenije, kar čutiva kot veliko odgovornost, saj ceniva vsakega posameznika, ki si vzame čas in se pripelje k nama na doživetje ali čaj. Želiva mu posvetiti vso svojo pozornost, da odide od naju opolnomočen. V glavni sezoni pa se domačim gostom pridružijo tudi tuji gostje, večinoma iz evropskih držav, ki počitnikujejo v nastanitvah v okolici.

Čas benediktincev gostje doživijo skozi vonj, čas ljubljanskih škofov skozi zvok. V zeliščarni se preselimo v današnji čas, ki ga s pojedino z lokalnimi sestavinami doživijo s pomočjo okusa.

Zanimiva vsebina, ki jo ponujata, je Savinjski duhovni umik. Ga lahko predstavita?

Maja: Gornji Grad je malo skrit, miren, zelen kotiček v objemu gozda in okoliških hribov, z izjemno zgodovino. A je rahlo zaspan kraj. Na področju turizma je še prostor za razvoj. Imava dve 5-zvezdični doživetji: Zeliščna čarovnija v Savinjski dolini in Savinjski duhovni umik. Če je Zeliščna čarovnija interpretacija najinega vsakdana, skozi katerega popeljeva goste, pa v Savinjskem duhovnem umiku prepustiva prostoru, da s pomočjo senzoričnih povabil pripoveduje lastno zgodbo. Čas benediktincev gostje doživijo skozi vonj, čas ljubljanskih škofov skozi zvok. V zeliščarni se preselimo v današnji čas, ki ga s pojedino z lokalnimi sestavinami doživijo s pomočjo okusa. Za zaključek obiščemo sestre klarise v Nazarjih.

Amanda: Obiskovalcev ne želiva zasititi z informacijami. Naj zgodovino doživijo skozi čutila. Najraje imava majhne skupine do osem oseb, da se lahko resnično posvetiva vsakemu posebej.

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, pomlad 2023. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.