Dr. Sebastijan Valentan. FOTO: Tatjana Splichal.


Danes, 26. marca, obhajamo Dan molitve za žrtve spolnih zlorab. Ob tej priložnost smo za komentar prosili duhovnika in pravnika dr. Sebastijana Valentana, ki je tajnik Ekspertne skupine za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih pri SŠK.

Hvaležen je slovenskim škofom, da so po vzoru drugih krajevnih Cerkva po svetu razglasili Dan molitve za žrtve spolnih zlorab. To je še en korak naprej, da se »Katoliška cerkev v Sloveniji zave problematike, da sočustvuje z žrtvami spolnih zlorab in da jim želimo biti verniki blizu v molitvi, ki zdravi in daje moč. Žrtve so med nami, prestale so težko pot najprej v osebnem življenju, nato pa tudi v odnosu do javnosti, ko so morale pred sodiščem ali kakim drugim organom znova odpreti svojo rano. Želim si, da bi bila Cerkev varen prostor za otroke, mlade in ranljive odrasle, končno za vse ljudi, da bi ji zaupali in jo imeli radi.«

Prvi odlok na področju problematike spolnih zlorab je bil sprejet že leta 2006, ko so v veljavo stopile Smernice za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb s strani klerikov, članov redovnih skupnosti in drugih cerkvenih delavcev v Cerkvi na Slovenskem.

»Vedno večja ozaveščenost, da so primeri spolnih zlorab, žal, navzoči tudi v Cerkvi (in verjetno v drugih verskih skupnostih), je vsekakor korak v pravo smer, da smo v cerkvenih skupnostih bolj pozorni na tovrstno problematiko, ki je absolutno zavržna in vse obsodbe vredna,« je prepričan dr. Valentan.

Do pozitivnih premikov na tem področju tako že prihaja v kanonskopravnih normah, ki jih posodabljata papež Frančišek in Sveti sedež, pa tudi posamezne škofovske konference, tudi slovenska.

Postopki so dolgotrajni, a temeljiti

»Postopki, v katerih se ugotavlja resnica ob zatrjevani spolni zlorabi s strani predstavnikov Cerkve, so temeljiti, zahtevni, in terjajo svoj čas, kar morda marsikomu ni všeč, ampak preskakovanja ne more biti. Papež Frančišek je zavzel absolutno pravo držo do teh pojavov, o katerih se danes tudi v Cerkvi odkrito govori.«


»Ob sami prijavi še nimamo žrtve in storilca, ampak govorimo o domnevni žrtvi in osumljencu ali obtožencu.« FOTO: Pexels.

Dr. Sebastijan Valentan je tajnik Ekspertne skupine za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih pri SŠK, ki jo sestavljajo cerkveni in civilni pravniki, teologi in strokovnjakinja za psihološko pomoč – psihoterapevtka.

»V skladu s kanonskim pravom mora obtoženec v kazenski zadevi (tako v upravnem kot v sodnem postopku) vedno imeti odvetnika, ki ga postavi sam ali mu ga da sodnik (Zakonik cerkvenega prava – ZCP – kan. 1481 § 2). Odvetnika lahko imajo tudi drugi. Stranke in drugi udeleženci v cerkvenih kazenskih postopkih imajo lahko tudi zastopnike. ZCP določa, da lahko službo odvetnika vrši vernik, klerik ali laik, ki je polnoleten, na dobrem glasu, doktor kanonskega prava ali drugače resnično izveden. Potrjen mora biti od krajevnega škofa (prim. kan. 1483 ZCP). V Sloveniji imamo zagovornike za obe metropoliji, ki so v pomoč strankam in drugim udeležencem v cerkvenih kazenskih postopkih.«

Namen ekspertne skupine

Ekspertna skupina svetuje tako (domnevnim) žrtvam in njihovim svojcem kot tudi škofom ordinarijem, vendar s povsem različnim namenom. »Prve seznanja s postopki na cerkvenem in civilnem sodišču ter možnostih terapevtske obravnave, slednjim pa svetuje, kako naj učinkovito ravnajo v posameznih primerih ter predlaga splošne ukrepe za preprečevanje in reševanje eventualnih bodočih primerov spolnih zlorab,« pojasnjuje dr. Valentan.

Poleg tega Ekspertna skupina deluje kot strokovni posrednik za sodelovanje SŠK s policijo, tožilstvom, civilno-družbenimi strokovnimi organizacijami in predstavniki javnosti oziroma mediji.

Postopek obravnave primera določene spolne zlorabe

Kazenski postopek (sodni ali upravni) ima svoje zakonitosti, ki se spoštujejo. Dr. Sebastijan Valentan podaja sledečo razlago: »Kot določajo slovenske smernice iz leta 2020, lahko prijavitelj suma spolne zlorabe vedno sam ali po svojih skrbnikih prijavi sum spolne zlorabe krajevnemu škofu, v primeru, da gre za prijavo zoper člane ustanov posvečenega življenja ali družb apostolskega življenja, pa njihovim višjim predstojnikom. Spolno zlorabo lahko prijavi tudi vsakdo, ki zanjo ve z gotovostjo. Ekspertna skupina lahko prijavitelju svetuje (pomaga), kam naj vloži prijavo. V primeru, ko je škofovski sedež oviran ali izpraznjen, prijavitelj poda prijavo pristojnemu, ki v tem času vodi škofijo, v primeru ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja pa se prijava poda tistemu, ki v skladu z lastnim statutom ustanove ali družbe le-to vodi v času odsotnosti predstojnika. Neposredno po prejeti ovadbi ali po prejetem sporočilu o sumu domnevnih spolnih zlorab mladoletnih in ranljivih odraslih oseb se v smislu 55. točke Vademecuma krajevnemu škofu oziroma višjemu redovnemu predstojniku priporoča sprejeti domnevno žrtev z zakonitim pooblaščencem osebno ali po pooblaščencu oz. vzpostaviti stik z domnevno žrtvijo oziroma z njenimi starši ali skrbniki. Domnevna žrtev oziroma njeni starši ali zastopniki morejo k razgovoru pritegniti drugo osebo, ki ji zaupajo oz. je od Cerkve potrjeni zagovornik (odvetnik oz. zastopnik).«


FOTO: Tatjana Splichal.

»Kadar gre za verjeten sum spolne zlorabe, krajevni škof oziroma višji redovni predstojnik začne predhodno preiskavo. Predhodna preiskava ugotavlja utemeljenost suma spolne zlorabe. Ordinarij jo zaključi z odločbo. Če preiskava sum kaznivega dejanja spolne zlorabe potrdi, mora krajevni škof oziroma višji redovni predstojnik primer skupaj s svojim mnenjem posredovati Kongregaciji za nauk vere v Vatikan (KNV). Slednja odloči, ali se bo kazenski postopek nadaljeval na sami KNV ali pa bo pooblastila določenega krajevnega škofa ali višjega redovnega predstojnika, ter poda navodila za izpeljavo upravnega ali sodnega kazenskega postopka. Če pa se v predhodni preiskave ugotovi, da je bila prijava suma spolne zlorabe neutemeljena, ordinarij, ki je vodil preiskavo, to zapiše v zaključno odločbo. Hkrati ima nalogo, da osebi, ki je bila krivično obtožena, povrne dobro ime.«

Posledice ob prijavi spolne zlorabe

»Ob sami prijavi še nimamo žrtve in storilca, ampak govorimo o domnevni žrtvi in osumljencu ali obtožencu. To je zelo pomembna razlika,« poudarja dr. Valentan. »Šele v predpisanem in izpeljanem pravnem postopku se lahko nekoga spozna za krivega in postane storilec, oziroma se drugega spozna za žrtev kaznivega dejanja. Če ne zaupamo sodiščem in pravnim postopkom, potem sodi ulica. Generalni sekretar Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Sebastian Nerad je v Družini zapisal, da je to, "da mediji in javnost sodijo znatno hitreje od sodišč", zelo pereča tema (Družina 12/2021).«

Uvajanje previdnostnih ukrepov

Ob prijavi spolne zlorabe more »krajevni škof ali višji redovni predstojnik, če to zahteva skupno dobro, v kateri koli fazi preiskave ali kazenskega postopka uveljaviti določila kan. 1722 ZCP in uvesti previdnostne ukrepe. V tem primeru lahko obtožencu do zaključka cerkvene preiskave ali kazenskega postopka prepove izvrševanje svete službe ali kakšne druge naloge, lahko mu naloži ali prepove bivanje v kakem kraju ali ozemlju, kakor tudi prepove javno udeležbo pri sveti evharistiji.«

Naj bo torej Dan molitve za žrtve spolnih zlorab še eno znamenje več, da »si v Cerkvi prizadevamo za ničelno toleranco do spolnih zlorab, da obsojamo storilce, z žrtvami pa sočustvujemo in jim želimo tudi konkretno pomagati na poti ozdravljenja s tem, da se jim omogoči terapevtsko, pastoralno in drugo pomoč. Naj spomnim, da ima žrtev tudi možnost, da v sodnem postopku uveljavlja pravico do povrnitve škode v skladu s cerkveno zakonodajo. Slovenski škofje so 13. januarja 2020 ustanovili Sklad za financiranje psihološke pomoči domnevnim žrtvam spolnih zlorab z namenom, da se žrtvam ali domnevnim žrtvam spolnih zlorab katoliških duhovnikov, diakonov oz. drugih verskih uslužbencev omogoči ustrezna strokovna psihoterapevtska pomoč,« zaključi dr. Valentan.


Preberite še:
- Hans Zollner o zaščiti otrok v Katoliški cerkvi
- P. Zollner: nov podkast o zaščiti mladoletnih
- Prikrivanje škandala povzroči še večji škandal
- Drago Jerebic o ustvarjanju varnega prostora v Cerkvi