Prinašajo 26 prispevkov. Prvi je namenjen eksperimentalni arheologiji. Štirje avtorji, Janez Rihtaršič, Andrej Bogataj, Bojan Rihtaršič in Klemen Čufar so se lotili poskusa pridobivanja železa po železnodobnih postopkih s Štalce in to v sliki in besedi prikazali v prispevku (zgodovina Železnikov je namreč tesno povezana s pridobivanjem železa).

Vincencij Demšar je raziskal, s kakšnim denarjem so kupili v Železnikih stavbo za šolo pred več kot 200 leti.

V tej številki so objavili še eno pričevanje o osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991, napisal ga je Miro Šmid (več že v prejšnji).

Med znanimi in/ali zanimivimi osebnostmi iz Selške doline je tokrat Marija Gasser prikazala Andreja Demšarja, p. d. Štulcovega Andreja, ki je bil »unikat in modrec iz Selške doline«.

Po sledi nacističnega in komunističnega nasilja

Anja Čufar piše o slovenskih žrtvah iz nemškega taborišča Auschwitz.

Marija Gasser je v tej številki objavila še dva prispevka, oba v osnovi na videz majhnih podatkov o naši nedavni zgodovini, o kateri moramo še zelo veliko napisati in razkriti.

V prvem je šla po sledi Mare Tratnik (poročeni Osredkar), ki je po vojni reševala svoje življenje iz komunistične Slovenije v tujino, daljno Kanado.

Posebno zanimiv je drugi prispevek, v katerem je šla po sledi na videz »nepomembne« fotografije, ki pa, ko jo poskušamo »brati« in razumeti, nudi izjemno zgodbo.

Fotografija prikazuje družino Megušar iz Češnjice pri Železnikih, s pridruženimi vojnimi sirotami, povezanimi s tragedijo v Dražgošah, štirimi Kolendrovimi otroki iz Dražgoš.

Kritično razmišljanje o t. i. dražgoški bitki in proslavah v Dražgošah

S partizansko-nemškim velezločinom v Dražgošah sta povezana še dva prispevka. V prvem je Janko Jelenc opisal, kako je njegova družina preživela dražgoško tragedijo in drugo svetovno vojno.

Janez Tušek je napisal daljše kritično razmišljanje o t. i. dražgoški bitki in o vsakoletnih politično odmevnih proslavah v Dražgošah, na katerih neka politična opcija uprizarja svojo aroganco in nesprejemanje osnovnih zgodovinskih dejstev.

Dražgoše, na grobu med vojno ubitih. VIR: arhiv župnije

Zgodovina Kulturno-umetniškega društva France Koblar v Železnikih

Brane Bertoncelj je pod naslovom 50 let Divje lige v nogometu objavil pregled igranja nogometa na Selškem.

Majda Demšar je v izčrpnem prispevku predstavila zgodovino Kulturno-umetniškega društva France Koblar v Železnikih.

Vili Rakovc in Matija Križnar prikazujeta redke dvojčke kalcita in druge minerale izpod Miklavške gore, odkrili so jih pri obnovi ceste iz Selc proti Golici.

Bojan Kofler piše o rudarskih rovih v bližnji okolici Železnikov in njihovi podzemeljski favni hroščev.

Stara hišna imena na območju KS Bukovica-Bukovščica

Tinka Eržen, Alenka Magajne Germ, Kristina Miklavčič in Klemen Klinar so zbrali stara hišna imena na območju KS Bukovica-Bukovščica.

Viko Oblak je predstavil razglednice in značke, povezane z Ratitovcem in Krekovo kočo.

Katja Mohorič Bonča je predstavila Plavž iz Železnikov v logotipih organizacij in društev v občini Železniki.

Mira Omerzel – Mirit je šla po sledi vedunov in vidovin, starosvetnih slovanskih šamanov, svečenikov, glasbenikov, zdravilcev, učiteljev, razsodnikov, ki so bili tudi v Sorici.

Dražgoše, cerkev sv. Lucije, poslikava Staneta Kregarja – ljudje v plamenih. VIR: arhiv I. Ž.

400 let župnije Železniki in njeni »nevidni« sodelavci

Tadeja Šuštar je predstavila 400 let župnije Železniki in njene »nevidne« sodelavce, Mirana Benedičiča, Antonijo Šuštar, p. d. Špendalovo Tončko, in Roberta Kuharja.

Irena Prevc Hajdinjak piše o učiteljici iz Železnikov Mariji Plešec.

Objavljena sta dva spominska zapisa: prvega je pod naslovom Ropotarnica otroških spominov napisal Stane Zgaga, drugega pa pod naslovom In osivel je od groze Jana Kelc.

Primož Šmid je prikazal dosežke učencev Osnovne šole Železniki v šolskem letu 2021/2022, občinske nagrajence za leto 2022 Jožeta Bogataja, Muzejsko društvo Železniki in Muzej Železniki pa Katja Mohorič Bonča.

dogodki in prireditve 2021/2022

Peter Polajnar je prispeval spomin na lani umrlega Lojzeta Žumra.