Železne niti o povojnem izgonu ljudi
Železne niti o povojnem izgonu ljudi
Prispevek Janeza Rihtaršiča in Bojana Rihtaršiča je posvečen prikazu železarstva in žebljarstva v Železnikih nekoč. Naslovila sta ga Tavžentar – ideal vsake kovačice in kovača. Prikazala sta delo kovača, ki je s svojim pomočnikom na dan nakoval tisoč žebljem, zato so mu rekli tavžentar.
Muzejsko društvo Železniki podpisuje članek o spomeniku žrtvam Selške doline v Dolenji vasi.
Jernej Hudolin je objavil Plečnikova pisma Niku Žumru.
Katja Mohorič Bonča piše o podelitvi listine častnega meščana dr. Francetu Koblarju leta 1969.
Kdo je bil duhovnik Jožef Bevk – Podgrivarski?
Irena Prevc Hajdinjak je predstavila zgodovino domačije Novak na Jelovici.
Marjetka Božičko je raziskala življenje Ivana Prezlja, Podgrivarjevega ata (1886–1979) iz Spodnje Davče.
Stane Korenjak je raziskal, kdo je bil duhovnik Jožef Bevk – Podgrivarski (Davča, 1811–Šentjurij pri Svibnem, 1860).
Vincencij Demšar piše o partizanskem Cankarjevem bataljonu, Rovtarjih in Martinjvrharjih decembra 1941 ter o ubitem Jaki Šalamunu.
Vincencij Demšar je napisal tudi članek o studencih, štirni in vodovodu pri Štulcu v Osojniku.
Povojni režim je iz Selške doline nasilno izgnal v Avstrijo 125 ljudi
Marija Gasser je predstavila življenjsko zgodbo najstarejše Soričanke, Antonije Kemperle (Kejžar, 1922). Iz nje veliko izvemo o medvojnem in povojnem trpljenju v vaseh pod Ratitovcem.
Marija Gasser je avtorica še enega prispevka, ki nosi naslov Božič v letu 1945. Za tem naslovom se skriva še en zločin komunističnega režima. Povojni režim je konec leta 1945, v hudi zimi, iz Sorice, Spodnjih Danj, Torke, Davče in Zalega Loga nasilno izgnal v Avstrijo 125 ljudi (79 otrok). Daljši prispevek je opremljen s številnimi dokumentarnimi fotografijami in pričevanji.
Življenje v golcarskih bajtah
Ada Bar Janša piše o konservatorskem programu naselja Železniki.
Mira Omerzel Mirit je predstavila ljudsko arhitekturo soriških vasi.
Jure Rejec piše o maketi vigenjca, prikaz izdelave žebljev, Viko Oblak pa o orodnih markicah podjetij iz Železnikov.
Jana Kelc je raziskala življenje v golcarskih bajtah, življenje delavcev, ki so v gozdovih nad Selško dolino drvarili.
Tine in Darja Štibej za zapisala spomine Ivanke Benedičič s Studena.
Tadeja Šuštar je predstavila režiserja Igorja Šmida.
Kakšna je bila nekdanja danjarska govorica, soriško narečje
Mojca Ferle je osvetlila spektakularen lov na tatico čipk, iz trgovine s čipkami v Ljubljani leta 1933.
Miha Markelj, Boris Jensterle in Andrew D. Hoffman pišejo o nekdanjem soriškem narečju, danjarski govorici oz. drfaški šprahi (zgodovinski oris nastanka in razvoja narečja).
Katja Mohorič Bonča je pod naslovom »Včasih smo se klincal« ali »Šli smo se binko« ali »Šli smo se bingat« piše o otroški igri na prostem, klincanju.
Bojan Kofler piše o hroščih krešičih.