Prinašajo 36 prispevkov, med drugim o prvem »Železnikarju« Jacomatu, o povojnem nasilnem izseljevanju ljudi iz njihovih domov in obsežno poglavje o vojni za Slovenijo leta 1991 vključno s spomini udeležencev iz Selške doline.

V novem zborniku, ki obsega skoraj štiristo strani, sodeluje trideset avtorjev, ki so pripravili 36 prispevkov, med drugim o prvem »Železnikarju« Jacomatu, o povojnem nasilnem izseljevanju ljudi iz njihovih domov in obsežno poglavje o vojni za Slovenijo leta 1991 vključno s spomini udeležencev iz Selške doline.

O Jacomatu, prvem železarskem mojstru v Železnikih v 14. stoletju

Uvodnik Zborniku na pot je v teh časih pustošenja covida 19 napisal zdravni­k Branko Košir.

V poglavju Železne niti je Janez Rihtaršič predstavil utrinke in pisma iz življenja prvega »Železnikarja« Jacomata.

Jacomat je prvi omenjeni od petih železarskih mojstrov, ki so prišli z območja današnje Italije in jim je škof Albrecht v darilni listini leta 1354 podelil pravice pridobivanja železa na območju današnjih Železnikov.

S tem so bili postavljeni temelji več kot pol tisočletja trajajoči železarski industriji v Železnikih.

V nedavno pridobljenih pismih iz Bavarskega državnega arhiva s konca 14. stoletja piše, kako je prosil takratnega škofa za dovoljenje, da sme skupaj z ženo Anno za časa njunega življenja prebivati v Loki.

V zadnjem pismu z začetka 15. stoletja pa takratnemu škofu piše že njegov sin Niclas za potrditev starih pravic.

Iz pisem poimensko spoznamo še nekaj Jacomatovih sodobnikov. Na avtentičen način predstavljajo tudi takratna razmerja med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki.

Alojz Demšar in Petra Leben Seljak sta podrobno raziskala poselitev Davče, Zale, Potoka, Osojnika in Podporezna.

60 strani o vojni za Slovenijo leta 1991

Sledi poglavje Zgodilo se je pred tremi desetletji, za katerega je prispevke napisalo pet avtorjev (Aleš Primožič, Branko Lavtar, Franc Pegam, Rudi Rejc, Roman Cenčič), namenjeni pa so osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991.

Po 30 letih samostojnosti so hoteli predstaviti vse udeležence iz Selše doline, ki so bili takrat »pod orožjem«.

Nastalo je okrog šestdeset strani zapisov in opisov tega časa. V prispevku sodeluje tudi dvajset udeležencev s svojimi spomini.

Nasilno preseljevanje družin iz Davče po drugi svetovni vojni

Kar 30 strani obsega prispevek Marije Gasser Vlak brez voznega reda. V njem je opisala večje nasilno preseljevanje družin iz Davče po drugi svetovni vojni.

Iz mnogih območij takratne Jugoslavije je komunistični režim preseljeval in naseljeval družine na posestva nasilno izgnanih Nemcev ali nemškutarjev v Slavoniji, Vojvodini in na Apaškem polju, čeprav so tam več stoletij živeli ljudje.

Marije Gasser je napisala še tri prispevke, v katerih je prikazala tri osebnosti.

Duhovnik Stanko Vrtovec (1912–1992) je med drugo svetovno vojno iz Podbrda oskrboval župniji Sorica in Davča.

Janez Primožič – Čenda (1930–2019) iz Davče je bil eden redkih, ki je še znal ročno vrtati lesene cevi, kakršne so nekoč uporabljali za gradnjo vodovodov.

Marjan Peternelj Štravs (1948–2021), Kreštan, je bil doma iz Sorice. Bil je oseba mnogoterih talentov, umetniških darov, dobrih del, ljudski in poštenjakar. Pel je s srcem, z istim žarom je svoje bogato besedišče položil v tri objavljene romane. Bil je predan kulturni ustvarjalec, poznavalec in varuh, iskalec bogate etnološke dediščine svojega okolja.

Ljudje so zaradi komunistov nepopisno trpeli: po vojni nasilno preseljena dekleta iz Davče.

Zadnja prošnja Filipa Terčelja slovenski oblasti novembra 1945

V poglavju Imeli smo ljudi je Vid Marenk objavil prispevek ob 100. obletnici smrti duhovnika in pesnika Franca Kreka.

Mojca Lorber piše o goslarju Blažu Demšarju.

Irena Prevc Hajdinjak je prikazala Janeza Gartnerja – Novakovega Ivana.

V poglavju o zgodovini sta objavljena Janeza Ferlana Moji strici, ki jih je vzela druga svetovna vojna in Pokrivanje zvonika na cerkvi Marije Pomočnice na Prtovču.

Tudi Vincencij Demšar je napisal dva prispevka: Zadnja prošnja Filipa Terčelja slovenski oblasti novembra 1945 in Padli v prvi svetovni vojni iz župnije Železniki.

V poglavju o naravoslovju so predstavljeni rastlinojedi hrošči lilijevke in mineralno bogastvo rudišča Knape

V poglavju Družba in ljudje je predstavljeno delo nekdanjega nočnega čuvaja v Železnikih, glasbena skupina 3=Pjančki, Harmonikarski orkester Železniki, slikar Lojze Tarfila in antropološke raziskave v Selški dolini.

V Spominih je med drugim možno prebrati o furmanski karieri Ivana Jelenca in tragičnem dogodku v gorenjem koncu Železnikov na veliki petek leta 1943.