Zelenski je udeležence svetovnega gospodarskega foruma pozval, naj več napora vložijo v obnovo države, porušenih mest in uničenih industrijskih središč. Kot je dejal, je prioriteta Ukrajine ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje in podjetja lahko normalno poslovali. Prav tako si želijo ustvariti sodoben in posodobljen vojaški sistem, ki se bo lahko kosal s trenutnimi in z nadaljnjimi izzivi s strani Rusije. Za doseganje omenjenih ciljev pa bo po njegovem potrebno ugoditi vsem zahtevam Ukrajine po zahodnem orožju. 

Zavzel se je še za več sankcij proti Rusiji, med drugim za uvedbo embarga na rusko nafto in plin ter za sankcije proti vsem ruskim bankam in izključitvi ruskega sektorja informacijske tehnologije iz svetovnih trgov. Po njegovem mnenju bi morala vsa tuja podjetja zapustiti Rusijo. Na vprašanje o tem, kako bi se lahko izognili globalni lakoti, pa je poudaril, da je prvi potreben korak umik blokade pristanišč v Ukrajini, ki so trenutno pod nadzorom ruskih sil, poroča STA.

Ukrajina prosi za težko orožje

Ukrajinske oblasti so zahodne države tudi sicer spet opozorile na potrebo po težkem orožju, ki bi jim omogočil protinapade za ponovno zavzetje ozemlja pod ruskim nadzorom. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je namreč mnenja, da se je z Rusijo, državo, ki jemlje ljudi za talce, nemogoče pogajati. S tem se je odzval tudi na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.

Ukrajina se pripravlja na dolgotrajno vojno, oblasti so podaljšale vojno stanje in splošno vojno mobilizacijo do 23. avgusta 2022. Državi je doslej uspelo zbrati vojsko s 700 tisoč vojaki.

Kopičenje beloruskih sil na ukrajinski meji?

Ruske sile so medtem okrepile svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, trenutno pa nadzorujejo že več kot 90 odstotkov regije Lugansk.  Okrepili naj bi uporabo letal, da bi uničili ukrajinsko ključno infrastrukturo na območju aktivnih bojnih operacij.

Pri napadu na Severodoneck ruske sile uporabljajo taktiko "požgane zemlje" in namerno uničujejo mesto, je dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Naznanil je, da je Moskva zbrala sile, ki so se umaknile iz regije Harkov, tiste, ki so sodelovale pri obleganju Mariupolja, proruske separatistične milice in celo enote, ki so bile na novo vpoklicane iz Sibirije, da bi se osredotočile na zavzetje vzhodnih regij Doneck in Lugansk, poroča BBC.

Ukrajinski generalštab poroča tudi, da na meji z Ukrajino svoje sile kopiči tudi Belorusija. Opozarja tudi na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov.

Število razseljenih na svetu prvič preseglo 100 milijonov

Število razseljenih ljudi na svetu je zaradi ruske invazije na Ukrajino prvič v zgodovini preseglo 100 milijonov, je opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. Število razseljenih ljudi se je na svetovni ravni povečalo iz 90 milijonov leta 2021 na več kot 100 milijonov. 

Po navedbah Grandija je to znak, da moramo rešiti konflikte, predvsem pa nasloviti razloge, zaradi katerih so ljudi prisiljeni k begu. Dodal je, da je bila mednarodna reakcija na begunsko krizo v Ukrajini izrazito pozitivna in kaže, da sočutje še obstaja. Podobno moramo postopati tudi pri drugih humanitarnih krizah po svetu, je dejal Grandi, vendar se moramo ob tem zavedati, da je človekoljubna pomoč le paliativna, ne more pa rešiti globljih problemov, zaradi katerih krize izbruhnejo.

V Harkovu po ruskem bombardiranju izkopali 150 trupel

Ukrajinski reševalci so izpod ruševin na skoraj sto lokacijah v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov, ki jo ruske sile že od 24. februarja močno bombardirajo, našli najmanj 150 trupel. Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet oseb. 

Regija Harkov in njeno glavno mesto z enakim imenom sta sicer od začetka vojne pod močnim udarom ruskih sil, ki se skušajo prebiti v sosednjo regijo Donbas na vzhodu Ukrajine.

Kijev: ruski vojak za umor civilista obsojen na dosmrtno ječo

Sodišče v Kijevu je ruskega vojaka Vadima Šišimarina, ki so mu sodili za umor neoboroženega civilista, danes spoznalo za krivega vojnih zločinov in ga obsodilo na dosmrtni zapor, poroča STA. To je bilo prvo sojenje za vojne zločine v Ukrajini po ruski invaziji in ima za Ukrajince velik simbolni pomen. Po navedbah Kijeva so v Ukrajini identificirali že več kot 10.000 morebitnih vojnih zločinov.

Sodišče je ugotovilo, da je Šišimarin kršil zakone in običaje vojne in bil spoznan za krivega naklepnega umora. Šišimarin, narednik ruske vojske, ki je vodil enoto v tankovski diviziji, je minuli teden na sodišču priznal, da je s strelom iz avtomatske puške ubil 62-letnega Oleksandra Šelipova v vasi Čupahivka na severovzhodu Ukrajine, ob tem pa je tudi izrazil obžalovanje za svoje dejanje.

Njegov odvetnik je že napovedal, da se bo na sodbo pritožil, saj naj bi njegov klient »izpolnjeval uradni ukaz«.

Rusija preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za Ukrajino

Rusija po navedbah zunanjega ministrstva v Moskvi preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za končanje spora v Ukrajini, poroča STA. Omenjeni načrt je minuli četrtek državam članicam G7 in Združenim narodom poslal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.

Rusi o načrtu še niso razpravljali z Italijani, oceno pa bodo podali, ko končajo analizo. Pogovori med sprtima stranema v Ukrajini so v zadnjem obdobju sicer povsem zastali, za kar Moskva krivi Kijev.

Vsebina italijanskega načrta širši javnosti ni znana, v pogovoru za medije pa je Di Maio minuli teden dejal, da je o njem govoril tudi z glavnim tajnikom ZN Antoniem Guterresom. Po Di Maiovih besedah zdaj potrebujemo »diplomatsko protiofenzivo«: prvi cilj v Ukrajini mora biti ustavitev bojevanja v nekaterih regijah, temu pa bi nato sledilo premirje, pogajanja o nevtralnosti in na koncu še mirovni sporazum.