»V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim,« je uvodoma dejal Zelenski in nadaljeval, da se Rusija na vse načine trudi, da bi preprečila njihov napredek in onemogočila delovanje Ukrajine na mednarodni sceni. »Pozdravljam vsa tista dejanja, ki pomagajo, da Rusija izgublja vpliv na mednarodnem področju in nima več toliko moči in vzvodov, da bi onemogočila naše delovanje.«

Aplavz po koncu nagovora. FOTO: Zajem zaslona/TV SLO

Evropske vrednote so naš temelj

Zelenski je izpostavil, da si želijo svobode in se zahvalil sem, ki so postali člani protivojaške koalicije. »Zahtevamo preiskavo mednarodnega kazenskega sodišča, da bodo vsi zločini preiskani in vsi poklicani na odgovornost. Evropske vrednote so za nas prednostna usmeritev. To za nas ni le formalna zadeva, ampak realna podlaga za naše življenje v prihodnje.«

Ob tem se je zahvalil Sloveniji, ki je podprla prizadevanja, da je Ukrajina nedavno postala kandidatka za članstvo v EU. »Naša želja je, da Ukrajina postane polnopravna članica, ki bo korakala skupaj z drugimi evropskimi narodi.«

Delovati moramo skupaj

Zahvalil se je evropskim državam, ki si prizadevajo za njihovo osvoboditev, ne glede na velikost posamezne države. »Vsi moramo delovati skupaj. Hvala tudi tistim državam, ki nimajo tako velikih zmogljivosti, da bi pomagale, a vse države dejansko pomagajo. Hvala slovenskemu narodu za vaše veliko in hrabro srce.«

Predsednik vlade Robert Golob in predsednik države Borut Pahor. FOTO: Zajem zaslona/TV SLO

Evropa bo tarča migracijskih tokov

Opozoril je, da Rusija uporablja različne načine, da bi Evropa postala tarča množičnih migracij. »Zakaj? Ker Rusija blokira naša pristanišča in s tem izvoz žita. Lakota bo povzročila velike migracijske tokove v prihodnje. Zato si prizadevano, da rešujemo afriške narode in Bližnjega vzhoda ter poskušamo nahraniti te ljudi.« Z blokado izvoza hrano se umetno povišuje cena hrane, ne le v Evropi, temveč tudi drugod po svetu, je poudaril.

Slovenski parlament je marca v znak podpore ukrajinskemu narodu sprejel Deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, s katero je med drugim najostreje obsodil rusko agresijo, podprl mednarodne sankcije proti Rusiji in podprl evropsko perspektivo Ukrajine.

Rusija želi Evropi zlomiti hrbtenico

Prav tako ne smemo pozabiti, tako Zelenski, »da so v Ukrajini največja skladišča zemeljskega plina. Mi imamo namreč velike zmogljivosti za shranjevanje plina in njegovo kasnejšo dobavo, zato moramo razmišljati, kako bomo napolnili ta skladišča, da bomo plin uporabljali za ogrevanje v jesenko-zimski sezoni.« Dodal je, da Rusija želi Evropi zlomiti hrbtenico in njeno stabilnost, a Evropska unija se lahko ubrani.

Ukrajina mora zmagati v tej vojni

Ob koncu skoraj 15-minutnega nagovora je ukrajinski predsednik podčrtal, da mora Ukrajina zmagati v tej vojni. »Upam, da vidite, da smo vojaško močni in da so se ljudje pripravljeni boriti za ceno svojih življenj. Zmagali bomo skupaj. Slava Ukrajini.«

Enotna podpora slovenske politike v obsodi ruske agresije

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je uvodoma poudarila, da je Slovenija na strani tistih držav, ki so takoj na začetku najostreje obsodile agresijo na Ukrajino. »Niti za trenutek nismo omahovali pri odločitvi, kakšno držo zavzeti ob nezaslišanem dejanju agresije na vaših tleh. Prejšnji predsednik slovenske vlade (Janez Janša, op. a.) je obiskal Kijev, s čimer je bila izkazana močna moralna podpora vaši državi in narodu. Neomajna podpora ukrajinskemu narodu pa ostaja tudi v času aktualnih slovenskih oblasti po letošnjih aprilskih volitvah v naši državi.«

Nekdanji premier Janez Janša je bil ob poljskem in češkem premierju prvi voditelj katere koli države, ki je v času vojne obiskal Ukrajino. FOTO: Zajem zaslona/TV SLO

Slovenska humanitarna pomoč Ukrajini

Slovenija je prek Slovenske karitas doslej v Ukrajino poslala za tri milijone evrov pomoči v dvajsetih humanitarnih pošiljkah. To skupaj pomeni kar za 283 ton pomoči. Zbrane predmete Slovenska karitas pošilja v logistične centre v krajih Mukačevo in Lvov, od koder jih na najbolj potrebna območja pošilja Karitas SPES Ukrajina. V Slovenski karitas ob tem poudarjajo, da tako velike solidarnosti niso občutili še pri nobeni humanitarni akciji za tujino.

V Ukrajino tudi vojaška pomoč

Nekoliko bolj se je Slovenija obotavljala pri pošiljanju vojaške opreme. Morda tudi zato, ker primerne Slovenska vojska pravzaprav veliko nima. Že v začetku vojne je v Ukrajino poslala pomoč v obliki čelad, pušk in streliva. Izjemno odmevna je bila tudi junijska v obliki 35 oklepnih pehotno amfibijskih vozil BVP M-80A, ki so bila dolga leta konzervirana med tanki in drugimi oklepniki v bližini Pivke.

Pomembno sporočilo te donacije je bilo tudi, da je bila začeta v času Janševe, dokončana pa v času Golobove vlade. Ta bi donacijo lahko ustavila, vendar je ni, s čimer je tudi z dejanji pokazala, da ne misli spreminjati slovenske začrtane smeri slovenske zunanje politike. Je pa v tem času propadel nemški predlog, po katerem je ta želela v Ukrajino poslati slovenske tanke M-84 jugoslovanske izdelave. Predlog ni uspel, saj bi Nemčija Sloveniji kot zamenjavo lahko zagotovila zgolj stara oklepna vozila.