Grški pravoslavni patriarh Bartolomej I. s carigrajskega patriarhata danes, 29. februarja, obhaja 80. rojstni dan. Kot naslednik apostola Andreja nosi naziv »ekumenski patriarh«, zaradi česar je tudi častni voditelj vesoljnega pravoslavja, ki mu pripada okoli 300 milijonov vernikov. Bartolomej I. po vsem svetu slavi kot priznan teolog, ki si neutrudno prizadeva za ekumenizem. Njegova prizadevanja so namenjena edinosti vesoljnega pravoslavja in dialogu z drugimi Cerkvami. Slednje mu v zadnjih letih bolje uspeva: ekumenski odnosi so dobri, pravoslavje pa doživlja hudo notranjo krizo; carigrajski patriarhat zaradi priznanja avtokefalne ukrajinske Cerkve trenutno ni v najboljših odnosih z moskovskim.

Od leta 1991 je Bartolomej patriarh nekdaj rimskega cesarskega mesta ob Bosporju in s tem častni voditelj pravoslavja po vsem svetu. Kako izvrševati to vlogo, pa je ena spornih točk v pravoslavju: medtem ko Bartolomej močno poudarja vlogo Carigrada kot »materinske Cerkve« pravoslavja in zahteva položaj usklajevalca za vse samostojne pravoslavne Cerkve, mu iz Moskve in tudi od drugod očitajo, da želi kopirati katoliški organizacijski model.

Po vsem svetu pa Bartolomeju I. priznavajo njegova prizadevanja na področju okoljevarstva, zaradi česar se ga je prijel vzdevek »zeleni patriarh«. Še pred kratkim je v tej vlogi bral levite udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Po izobrazvi cerkveni pravnik, ki govori sedem jezikov, je tudi pomemben sogovornik za islam in judovstvo. Sedež patriarha, »Fanar«, je v Carigradu.

Kot častni voditelj vesoljnega pravoslavja pa Bartolomej I. nima pravnih pooblastil nad narodnimi Cerkvami. Turške oblasti ne priznavajo vsepravoslavne vloge patriarhata; v Bartolomeju I. vidijo zgolj prvega duhovnika nekaj tisoč grških pravoslavnih kristjanov, ki še živijo v Turčiji. Medtem ko njihovo število nenehno upada, pa patriarhatu neposredno pripada okoli 3,5 milijone vernikov v Grčiji ter diaspori v Severni in Južni Ameriki, Srednji in Zahodni Evropi ter Avstraliji.

Pestra življenjska pot

Bartolomej I. se je rodil 29. februarja 1940 kot Dimitrios Archondonis na turškem otoku Imbros. Najprej je študiral na pravoslavni visoki šoli v Halkiju in nato študij zaključil na Papeškem inštitutu za vzhodne vede na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, pozneje pa še na Ekumenskem inštitutu v švicarskem Bosseyu in na münchenski univerzi. Promoviral je iz cerkvenega prava.

Medtem je leta 1961 prejel diakonsko posvečenje in prevzel ime apostola Bartolomeja. Mašniško posvečenje je sledilo leta 1969. V letih med 1968 in 1972 je bil asistent direktorja Teološke visoke šole v Halkiju in nato do leta 1990 direktor osebnega urada svojega predhodnika, ekumenskega patriarha Dimitrija. Leta 1973 je bil izvoljen za metropolita v Filadelfiji ter leta 1990 za metropolita v Kalcedonu.

Kot metropolit v Kalcedonu je bil Bartolomej I. leta 1990 najvišji metropolit Svetega sinoda in je predsedoval številnim komisijam, med njimi za področji cerkvenega prava in ekumenizma. Leta 1991 je bil imenovan za ekumenskega patriarha in s tem 270. naslednika apostola Andreja.

Papež in patriarh

Patriarh ekumensko velja za zelo odprtega. S papežem Benediktom XVI. (2005-2013), ki ga je leta 2006 obiskal v Carigradu, je patriarh znova vzpostavil pogovore za edinost med katoliško in pravoslavno Cerkvijo, ki so bili več desetletij prekinjeni. Z Benediktovim naslednikom Frančiškom je Bartolomej I. dialoški proces nadaljeval še intenzivneje.

Cerkvena voditelja sta tudi tesna prijatelja: patriarh je že večkrat obiskal papeža v Vatikanu, nazadnje septembra lani, ko pa je papež Frančišek leta 2014 obiskal Turčijo, je bil obisk v Fanarju povsem samoumeven. Legendarni in preroški so bili tudi skupni obiski papeža in patriarha leta 2016 v begunskih taboriščih na grškem otoku Lesbos in leta 2016 v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu. Leta 2016 in 2018 se je patriarh na povabilo papeža Frančiška udeležil skupnih molitev za mir v Assisiju in Bariju.


Foto: Vatican Media