P. Stanko Rozman: »Želim, da bi bili ljudje odprti za prihodnost.« FOTO: Tatjana Splichal



Ob 30-letnici naše države smo nekatere naše misijonarje po svetu vprašali, kako gledajo na Slovenijo ob tej pomembni prelomnici. Pater Stanko Rozman je misijonar v Zambiji, ki opaža, da med Slovenci ni več tistega navdušenja, ki nas je krasilo pred 30 leti. Z nami je delil tudi svojo izkušnjo s koronavirusom.

pater Stanko Rozman, misijonar v Zambiji

»Naj povem, da sem bil zelo vesel, ko sem spremljal razvoj političnih dogodkov v Sloveniji pred letom 1990 in je šla na pot v samostojnost. Ko nam je grozilo, da bo srbohrvaščina prevzela glavno vlogo, sem izvedel, da se slovenski narod temu zelo upira, česar sem bil izredno vesel. Takrat sem si mislil, da če se je treba boriti, grem tudi iz misijona v borbo za naš jezik, za Slovenijo, za našo domovino. Vedno sem z dobrimi občutki razmišljal o Slovencih, sem pa ob vrnitvi lani novembra opazil, da je situacija precej spremenjena. Ni več tistega veselja, ki je bilo prisotno ob osamosvojitvi. To navdušenje je izginilo. Morda sem krivičen, ampak ko hodim po Ljubljani, vidim zaskrbljene obraze. Tega v smejoči Afriki nisem navajen. Zato bi si želel, da bi videl več zadovoljnih in srečnih obrazov po vsej Sloveniji. Vidim, da se ljudje borijo za obstanek. Tudi v Sloveniji so revni ljudje, ki jih skrbi njihovo preživetje. Želim, da bi bili ljudje odprti za prihodnost. Tisti, ki gleda nazaj in joka, kako je bilo in z dvomom gleda naprej, je žalosten človek. Treba je z optimizmom gledati naprej. Naj še povem, da sem med tistimi, ki so preboleli koronavirus. Tri tedne sem bil v komi, a sem premagal bolezen, ki sem jo doživel zares od blizu. Tisti, ki pravijo, da virusa ni, naj mene vpraša za izkušnjo.«