Kar malo strašljivo je dejstvo, da okoli nas kroži toliko verzij nas samih. Nekateri menijo, da smo zadržani, za druge smo zgovorni, eni nas vidijo kot prijazne in skrbne, za druge smo nedostopni in hladni. Vse to je privid, iluzija na podlagi dogodkov, odvisnih od zornega kota, počutja, okoliščin ... Si upam v to kategorijo dati tudi pogled na Jezusa? Da ga definira moje spoznanje, moja pobožnost, moje prepričanje, moje izkustvo? Precej tvegano glede na to, da je moja večnost odvisna od mojega odnosa z njim. Morda pa moje srce omehča njegov pogled.

Ljubeč pogled

Danes se Jezusov pogled spet ustavi na ljudeh. Že prejšnji teden smo brali, da se mu je množica smilila. Vidi množico in v množici vidi vsakega posameznika. Nikogar ne spregleda. Njegov pogled je sočuten in ljubeč. Čuti lakoto telesa in še globlje hrepenenje, ki ga niti sami ne znamo izraziti. Pozna skrivnosti srca in nam prihaja naproti tam, kjer smo. Kot dober učitelj pred razredom postavlja vpr...