Papež, svetnik in mučenec

Njegovo ime izhaja iz grščine: Ζεφυρίνος, od koder izhaja polatinjeno: Zephyrinus in pomeni v slovenščini: zahodni veter, zefir. Zefirina včasih imenujejo tudi Severin ali Geferin.

Papež Zefirin je vodil Cerkev v letih okrog 199 do 217. Njegov pontifikat sovpada s preganjanjem kristjanov pod cesarjem Septimijem Severom. Cerkev je bila takrat že močna in kljub notranjim težavam v zvezi z montanizmom in monarhianizmom dobro organizirana; v krščanstvu so druga verstva videla nevarnost za svoj obstoj. Septimij Sever je začel novo obdobje preganjanj, ki ni bilo več naperjeno zgolj proti posameznikom ampak proti vsej Cerkvi. Leta 202 je izdal odlok, ki je prepovedoval vstop v krščansko vero. S tem je hotel zaustaviti rast Cerkve in jo tako postopno uničiti. Začelo se je preganjanje katehumenov. Znana katehetska šola v Aleksandriji je bila razpuščena in nekaj njenih učencev je umrlo mučeniške smrti. Ponekod so fanatični cesarski namestniki razširili preganjanje na vse kristjane.

Tudi Zefirin je umrl mučeniške smrti. Čeprav ga najstarejši viri nimajo za mučenca, ki bi za Kristusa prelil svojo kri, ga skozi zgodovino častijo kot mučenca zlasti zaradi vztrajnosti v veri med preganjanji, kakor tudi zaradi hudega poniževanja in trpljenja, ki ga je potrpežljivo in vdano prenašal od krivovercev. 

God: V Rimskokatoliški cerkvi ima god 26. avgusta. Pred letom 1969 je bil njegov god 20. decembra, ponekod pa že prej 26. avgusta.