Ko sem pričel poučevati zgodovino na Gimnaziji Želimlje, sem dijakom 1. letnika dal nalogo, naj s starši ali starimi starši opravijo pogovor in zapišejo ustno pričevanje o temi, ki bi jo njihovi predniki želeli predstaviti. Na izbiro so imeli zgodovinske dogodke, običaje, praznovanja itd. Presenečen sem bil, da vrsto let skoraj ni bilo druge teme kot druga svetovna vojna, revolucija in povojni poboji ter ideološka segregacija. In skoraj vsi dijaki so mi dali vedeti, da so bili njihovi domači poročevalci zelo srečni in hvaležni, da so se lahko o teh travmatičnih vsebinah pogovorili. In da so jih mladi hoteli poslušati. Le tu in tam je kateri od starih vzrojil, »naj ne dregamo v preteklost«. Hitro se je izkazalo, da je šlo v teh primerih za ljudi, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali v »osvobodilnem gibanju«. Ob tem sem ugotavljal, da to zgodovinsko obdobje (druga svetovna vojna) upravičeno imenujemo »polpreteklo« in da nas še vedno zelo obremenjuje – ko pa o njem spregovorimo, z...