Že 100 let sledijo don Boskovemu duhu
Že 100 let sledijo don Boskovemu duhu
Praznovanje so začeli z dopoldansko molitvijo in glasbo, nadaljevalo se je z nagovorom pokrajinskega svetovalca za salezijansko pokrajino Srednje-severna Evropa Romana Jachimowicza in predavanjem dr. Bogdana Kolarja, ki je predstavil zgodovino Inšpektorije sv. Cirila in Metoda Ljubljana. Odprli so tudi stalno razstavo »Slovenska salezijanska stvarnost skozi čas«, slovesnost pa zaključili z bogoslužjem, ki ga je vodil ljubljanski nadškof Zore.
»Hvala za vse vaše delo«
»Salezijanci so že pred drugim vatikanskim koncilom znali razbrati znamenja časa in so poprijeli za delo na župnijah. V silno težkih časih so po vojni priskočili na pomoč škofiji. Zahvaljujem se vam, da tudi danes ostajate na župnijah in za vse vaše delo, ki ga opravljate med mladimi,« je poudaril nadškof Stanislav Zore, ki jim je ob koncu zaželel, da njihovo pastoralno ljubezen razplamteva priprošnja Marije Pomočnice.
»Tudi v zelo bogati Evropi se širi področje revščine in tu naša karizma dobro deluje,« je dejal pokrajinski svetovalec za salezijansko pokrajino Srednje-severna Evropa Roman Jachimowicz in slovenski inšpektoriji zaželel uspeha in močnega razvoja v prihodnosti.
Sprejem novih sotrudnikov
Kdo so salezijanski sotrudniki? To so ljudje, ki želijo živeti evangelij v skladu s salezijansko karizmo kot laiki. Njihov vzornik je don Bosko. Po njegovem zgledu nadaljujejo njegovo delo v družini, v župniji, na delovnem mestu, med prijatelji … Svoje poslanstvo uresničujejo v vsakdanjem življenju. Med drugim molijo za mlade, animirajo razne skupine, pomagajo pri delovanju salezijanskih ustanov in jih, če lahko, tudi finančno podpirajo. Danes so medse sprejeli dva sotrudnika.
Z razstavo obudili spomin
V okviru praznovanja so danes odprli razstavo, ki jo je predstavila Družinina sodelavka Barbara Kastelec, in obsega sedem panojev. Nastala je z namenom, »da med nami zaživi in se ohranja spomin na vse tiste, ki so `v potu svojega obraza´ in s `hvalnico na ustih´ soustvarjali ta prostor za otroke in mlade. Tako kot mi so s hitrim korakom stopali po tem dvorišču od ene naloge k drugi, k vedno novim izzivom, v spreminjajočih se zgodovinskih okoliščinah, ter `prilično in neprilično´ skrbeli, da je v mladih odzvanjala vesela novica.«