Združeni narodi zaskrbljeni zaradi vse večje verske diskriminacije po vsem svetu
Združeni narodi zaskrbljeni zaradi vse večje verske diskriminacije po vsem svetu
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice, Navi Pillay, je izrazila zaskrbljenost zaradi nanhnih napadov na verske manjšine. Takšna dejanja je potrebno obsojati, je pojasnila Pillayeva na odprtju 21. zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice minuli ponedeljek v Ženevi. Razlikovalne zakone in prakse je potrebno odpraviti. Pillayeva je obenem izrazila zahtevo po večji pozornosti do žensk in deklet na afriški celini. Te doživljajo večplastno diskriminacijo na podlagi rase ali etnične pripadnosti, njihovega socialno ekonomskega položaja in povrhu še spola.
Napredek je po mnenju visoke komisarke moč opaziti v boju proti smrtni kazni. Trenutno je smrtno kazen pravno ali dejavno odpravilo sto petdeset izmed sto triindevetdesetih držav članic Združenih narodov, ali pa je nanjo uvedlo moratorij. V deželah, kjer smrtno kazen še vedno izvajajo, pravice prizadetih pogosto niso v celoti zaščitene. Pillayeva je obenem izrazila zaskrbljenost zaradi naraščanja dejanskih izvedb smrtne kazni v deželah, kot so Gambija, Južni Sudan, Iran, Irak, Belorusija, Kitajska, Japonska, Savdska Arabija in Združene države Amerike, pa tudi na področju Gaze.
Precejšnjo zaskrbljenost je visoka komisarka izrazila tudi glede sirskega spora. Uporaba težkega orožja s strani vladnih sil povzroča številne smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom, pa tudi množične izgone in vse bolj žgočo humanitarno krizo. Posredovanje z vojaškimi sredstvi bi za sirsko vlado lahko pomenilo vojni zločin, meni Pillayeva. Skrb zbujajoče je tudi kršenje človekovih pravic s strani upornikov, predvsem z mučenjem, nezakonitimi uboji in uporabo nedovoljenih eksplozivnih sredstev.
Glavni tajnik Združenih narodov Ban Ki Moon je na uvodnem zasedanju v Ženevi izrazil zahtevo, naj bodo vsi odgovorni za vojne zločine, zločine proti človeštvu ali drugim človekovim pravicam v Siriji privedeni pred sodišče. Očitno sta se obe sprti strani odločili, da bosta rešitev spora skušali poiskati z nasiljem in ne z dialogom. Ban Ki Moon je zaskrbljen tudi zaradi naraščajoče napetosti med verskimi skupnostmi v deželi.
Svet Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi zaseda do 28. septembra.