Kot spominjajo pri STA, je Svet Evropske zveze sicer tajništvu Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) za Evropsko zvezo in njene države članice, tudi Slovenijo, posodobljeni nacionalno določeni prispevek (NDC) predložil že decembra lani.

Konec letošnjega julija se je iztekel podaljšani rok, do katerega naj bi pogodbene podpisnice pariškega sporazuma predložile svoje posodobljene nacionalne podnebne cilje; prvi rok je bil postavljen konec leta 2020, vendar je bil zaradi epidemije koronavirusne bolezni podaljšan za pol leta.

Nacionalni prispevki so pomembni za ugotavljanje, ali bo svet lahko dosegel omejitev dviga globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja.

Nacionalni prispevki so prostovoljni načrti posamičnih držav v boju proti podnebnim spremembam. Skupaj predstavljajo celovito napoved globalnega podnebnega ukrepanja in so pomembni za ugotavljanje, ali je svet na pravi poti, da doseže cilj pariškega sporazuma - omejitev dviga globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja.

Izvršna tajnica UNFCCC Patricia Espinosa je v izjavi minuli konec tedna pojasnila, da je tajništvo do 31. julija prejelo posodobljene nacionalne prispevke 110 pogodbenic pariškega sporazuma, potem ko jih je do konca lanskega leta prispelo 75, vendar je to po njenih besedah »še vedno daleč od zadovoljivih številk«, saj je rok upoštevalo le 58 odstotkov pogodbenic.

Poročilo o omenjenih prispevkih bo osnova dela za podnebno konferenco ZN v Glasgowu.

Espinosova je še pojasnila, da je treba okrepiti tudi ambicioznost že oddanih načrtov, kajti doslej predloženi načrti sveta ne postavljajo na pot doseganja dveh stopinj, kaj šele še bolj ambicioznega cilja 1,5 stopinje, h kateremu naj bi države stremele.

Po oddaji nacionalnih prispevkov mora sekretariat UNFCCC vse načrte predložiti, kvantificirati in združiti v poročilo, ki bo osnova dela za podnebno konferenco Združenih narodov v Glasgowu konec letošnjega leta.