Prihodnje leto naj bi 274 milijonov ljudi po vsem svetu potrebovalo nujno pomoč, opozorila urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA) povzema STA. Generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths je dejal, da število ljudi v stiski še nikoli ni bilo tako visoko.

Potrebnih 41 milijard 

Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči bo za zagotavljanje pomoči 183 milijonom najbolj ranljivih v 63 državah prihodnje leto potrebnih 41 milijard dolarjev. Pomoč bo tako potrebovalo 17 % več ljudi kot v letošnjem letu. Zaradi sporov in vse večje nestabilnosti potrebe naraščajo v več državah, kot so denimo Etiopija, Afganistan in Mjanmar.

Po podatkih poročila v Afganistanu potrebuje pomoč več kot 24 milijonov, v Etiopiji pa 26 milijonov ljudi.

Pandemija razkrila ranljivost zdravstvenih sistemov

Po uradnih podatkih so posledice epidemije doslej zahtevale več kot pet milijonov mrtvih po vsem svetu, čeprav je dejanska številka najbrž veliko višja. Skupaj z ukrepi, namenjenimi obvladovanju virusa, bo revščino dodatno potisnjenih še približno 20 milijonov ljudi. Ob urad navaja še, da je testiranje na HIV, tuberkulozo in malarijo na primer padlo za 43 odstotkov, kar 23 milijonov otrok po vsem svetu pa letos ni imelo dostopa do cepiv.

Podnebne spremembe in lakota

Kot navaja poročilo, so nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, vse pogostejše. Zaskrbljujoč je podatek, da bi bilo lahko do leta 2050 kar 216 milijonov ljudi zaradi posledic globalnega segrevanja prisiljenih v selitev znotraj svojih držav. Podnebne spremembe pa povzročajo vse večjo lakoto in negotovo preskrbo s hrano.