To so podatki Organizacije združenih narodov v poročilu o posledicah koronaepidemije, iz katerega je še razvidno, da je v zadnjem desetletju že sicer precej naraslo število lačnih ljudi. Skupno je podhranjenih do 811 milijonov ljudi v svetu ali desetina celotnega svetovnega prebivalstva. Največji odstotek podhranjenih živi predvsem v Afriki in Aziji. Roberto Sensi, predstavnik človekoljubne organizacije ActionAid, je v pogovoru za spletni portal Vatican News povedal, da je ta problem žal strukturne narave in ni neposredno povezan z epidemijo koronavirusne bolezni.

Lakota je žal problem strukturne narave in ni neposredno povezan z epidemijo koronavirusne bolezni.

Več kot dve milijardi mož in žena v letu 2020 ni imelo dostopa do zdrave prehrane, kar pomeni porast za skorak 320 milijonov ljudi v letu dni. Epidemija je še okrepila smernice, ki so bile nakazane že pred izbruhom, pojasnjujejo v poročilu Združenih narodov: okrepile so se »šibke točke, ki so se v našem prehranjevalnem sistemu razvile na podlagi pomembnih dejavnikov, kot so spori, skrajni vremenski pojavi in gospodarski nihaji«. Zdravstvena stiska je prizadela tudi države z nizkim in srednjim prihodkom, najhujše posledice pa se kažejo v tistih najrevnejših državah, ki že sicer najbolj trpijo na vseh drugih področjih.

Posebej prizadeti Azija in Afrika, otroci in ženske

Omenjeno poročilo je nastalo v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodnim skladom za razvoj kmetijstva (IFAD), Unicefom, Svetovnim programom za hrano in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Več kot polovica vseh podhranjenih ljudi živi v Aziji, več kot tretjina pa v Afriki.

Vse sodelujoče organizacije so spomnile, da več kot polovica vseh podhranjenih ljudi (418 milijonov) živi v Aziji, več kot tretjina (282 milijonov) pa v Afriki, kjer je podhranjenost po nekaterih ocenah več kot dvakrat večja kot na katerem koli drugem območju na svetu. Šestdeset milijonov ljudi zaradi lakote trpi tudi v Latinski Ameriki in na območju Karibov. Pri tem so najbolj prizadeti otroci; leta 2020 so pri več kot 149 milijonih otrok, mlajših od petih let, zaradi podhranjenosti zabeležili zaostanek v razvoju, več kot 45 milijonov otrok je obubožanih. Naraščajo tudi neenakosti med moškimi in ženskami: leta 2020 je na deset moških prišlo enajst žensk, ki so jih prizadele negotove prehranske razmere.

Več srečanj na vrhu bi lahko postavilo nove smernice za prihodnost

Sestavljalci poročila veliko upov stavijo na okrepljena diplomatska prizadevanja in večjo prehransko varnost. Kot so zapisali, se je v letošnjem letu ponudila priložnost, kakršne doslej še ni bilo: napredek v prehranski varnosti je bilo mogoče doseči s preobrazbo prehranskih sistemov, zahvaljujoč srečanjem različnih svetovnih vrhov, ki si prizadevajo za odpravo lakote po vsem svetu.

Mati z otroki v Južnem Sudanu FOTO: Vatican Media