»Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo,« je pojasnil Polh in tako podkrepil zapisano dan prej v izjavi za javnost ob napovedi splošne stavke, ki so jo spodbudili še zavlačevanje s plačno reformo, zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih obremenitvah, prisilni ukrepi iz interventnega zakona, zapiranje oddelkov in ambulant kot posledica pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

V sklepu predviden tudi drugi del stavke

Sklep o začetku splošne stavke, sprejet na seji glavnega odbora sindikata minuli torek, so danes posredovali Vladi, Ministrstvu za zdravje, zdravstvenim zavodom in sindikalnim zaupnikom. V sklepu je predviden tudi drugi del stavke, ki bo trajal od 15. januarja do sprejema sklepa o prenehanju stavke ali sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev.

Ponovno rešujejo nemogoče

Ob polnih bolnišnicah in ambulantah vsi v zdravstvu, od zdravnikov, sester, administratorjev, tehnikov do podpornega osebja, ponovno rešujejo nemogoče, za kar si zaslužijo globoko zahvalo, so v izjavi za javnost ob napovedi splošne stavke zapisali v Fidesu.

Deležni jeze ljudi

»Hkrati so zaradi pomanjkanja osebja, premajhnih in propadajočih čakalnic in sistemskih administrativnih neumnosti deležni jeze ljudi, ki jo stresajo še na ostale zaposlene, ki so tam le zato, da bi jim pomagali. Zato se jih zlomi še več, preostane še manj kolegov in kakovost oskrbe še bolj pada,« so izpostavili v sindikatu.

Edina predlagana rešitev vlade

Edina predlagana rešitev vlade za te izredne razmere je bila zakonska uvedba prisilnega dela s premestitvami preobremenjenih ljudi v zdravstvu po vsej državi, zahtevano prekomerno delo ne glede na zdravstvene in starostne omejitve in celo prisilni vpoklic upokojenih zdravstvenih delavcev.

Poziv k dolgoročnim ukrepom

Opozorilna stavka je zato, tako Fides, poziv k dolgoročnim ukrepom, ki bodo obdržali osebje v javni mreži: »Mineva 425. dan od podpisanega in na vladi potrjenega sporazuma, s katerim so predstavniki države (zobo)zdravnikom, vsem zaposlenim v zdravstvu in v prvi vrsti bolnikom zagotovili, da začenjajo pripravo sistemske zakonodaje in ureditev plačnega sistema, ki bo ustavil val odhodov in zapiranja oddelkov po slovenskih bolnišnicah.«

Popolna izguba zaupanja v zdravstveni sistem

A že 565. dan spremljajo analize, zasedanja svetov in menjave ministrov, rezultat pa so daljše čakalne dobe, zmeda med bolniki in zaposlenimi ter popolna izguba zaupanja v zdravstveni sistem. Pacienti jezo in nemoč vse pogosteje izkazujejo z verbalnim in fizičnim nasiljem na osebjem, ki je namesto pravih odločevalcev razumljeno kot krivec za njihove stiske, saj ga takega slikajo podpihovalci z ulice in celo vidni predstavniki države, so brez dlake na jeziku v Fidesu.

Poziv Vladi: obdržite srce zdravstva!

»Zato nam je dovolj. Če Vlada ne bo zagotovila varnosti zaposlenih, realizirala zavez iz sporazumov, bo 9. januarja 2024 od 7. do 21. ure v znak protesta prva enodnevna opozorilna stavka. Brez trdnih in uresničljivih zavez se bo nadaljevala in stopnjevala teden dni pozneje vse do izpolnitve stavkovnih zahtev,« svari Fides in odločevalce prosi, naj spregledajo in poskusijo interventno obdržati srce zdravstva – ljudi na svojih delovnih mestih.

Ljudje odhajajo iz javnega sistema

»Z boljšimi pogoji dela, ne s prisilo. Z dobro premišljenimi ukrepi, ne s protiustavnimi zakoni. V času do odločitve Ustavnega sodišča o pravkar sprejetem zakonu se bodo oddelki in ambulante še naprej zapirali, ker ljudje odhajajo iz javnega sistema. V času, ko nimamo kadrovskega načrta in tako niti ne jasnih potreb, kaj sploh rabimo, z oglasi za delo v tujini stalno bombardirajo naše zdravnike in drugo osebje.«

Odgovornost izključno na vladi

Januarja sta Vlada in Fides podpisala Sporazum o rešitvi strokovnih zahtev, iz katerega izhaja zaveza, da Vlada do 1. aprila 2023 oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja, v katerem se naslovijo stavkovne zahteve, in ga v zakonodajni postopek vloži do 30. junija 2023. Da je odgovornost za nerealizacijo obeh sporazumov izključno na Vladi, so odločni v Fidesu.

Roki so se iztekli znatno pred ujmo

»Oba sporazuma sta vsebovala roke za rešitev stavkovnih zahtev, ki so se iztekli znatno pred avgustovskimi poplavami, pri čemer tudi dotlej ni bilo nikakršnih aktivnosti, ki bi kazale na skorajšnjo realizacijo obeh sporazumov. Zdravstveni sistem se je odzval na poplave, kolegi so zagotavljali vso oskrbo ne glede na razmere, nato pa se vrnili nazaj v delovno okolje in počistili še vse v poplavah nastale zaostanke. Zato pričakujemo, da bo država prej prednostno krepila kritično infrastrukturo, kot jo dodatno zanemarjala. To je njena naloga in odgovornost,« so še zapisali v Fidesu.

Zdravniki si stavke nikdar ne želijo

Da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo urediti, se strinja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Bojana Beović in dodaja, da si zdravniki stavke nikdar ne želijo, saj pomeni dodatno tveganje za bolnike, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov ne bo.

Stališče Zdravniške zbornice Slovenije

Obenem ocenjuje, da mora država sprejeti interventne ukrepe, ki bodo v javno mrežo privabili in zadržali dovolj osebja (zdravnikov, zobozdravnikov, sester, administratorjev, strežnic, informatikov in ostalih), da bodo lahko zagotavljali potrebe prebivalstva.

Posledice prepozne izvedbe reforme

»Že ob prejšnji zamrznitvi stavke smo opozorili na posledice, ki jih lahko prinese zamik in prepozna izvedba zdravstvene reforme. Že zdaj se kažejo v javnih zavodih v obliki pomanjkanja osebja, kar prinaša slabšo dostopnost do ambulant, še daljše čakalne dobe in v nekaterih za zdaj ekscesnih primerih nezmožnost sprejema bolnikov na oddelke in posledično njihovo obravnavo na hodnikih v nedostojnih in neprimernih pogojih,« pojasnjuje Beovićeva.

Številne dopolnitve in popravki

Zdravniške organizacije so že ob prvem predlogu interventnega zakona, ko naj bi ga pregledali in predlagali dopolnitve v enem dnevu, pripravile številne dopolnitve in popravke, dodatne dopolnitve pa na ministrstvo poslali naknadno in predstavili na Odboru za zdravstvo v Državnem zboru.

Ukrepi za vse zaposlene tudi v drugih dejavnostih

»Opozorili smo, da morajo v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznost, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, veljati za vse zaposlene tudi v drugih dejavnostih, ne zgolj v zdravstvu,« izpostavlja Beovićeva in dodaja, da pripombe zdravniške stroke niso bile upoštevane.

Zakon ne vsebuje ničesar, kar bi zdravstvo izboljšalo

V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da razumejo pomen zakona, ki mora urediti zdravstveno zavarovanje, žal pa po njihovem ne vsebuje ničesar, kar bi zdravstvo izboljšalo. Nasprotno – nekateri členi zdravstvene delavce celo spodbujajo, da bi delo v zdravstvu opustili.

Že četrta napoved stavke

To je sicer že četrta napoved stavke Fidesa v mandatu vlade dr. Roberta Goloba. Prvič je sindikat stavko napovedal septembra lani, drugič 8. decembra 2022, a jo je večer pred napovedano izvedbo odpovedal, tretjič pa letos spomladi, a je bila večer pred predvidenim 2. aprilom ponovno preklicana.