Zdravstveni del koalicijske pogodbe, ki še čaka na podpis, je največ pozornosti zbudil v točki glede odprave popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih ter uvedbe konkurenčne prepovedi dela.

Kandidat za zdravstvenega ministra ortopetski kirurg Danijel Bešič Loredan je za 24.ur pojasnil, da dela zdravnikov ne želijo prepovedati, niti omejiti. Za nacionalno televizijo pa, da želijo priti do tega, »da bodo imeli zdravniki v javnih ustanovah popolnoma enake pogoje kot zunaj javnih ustanov, se pravi, da bo v javnih ustanovah zdravnik enako lahko delal dopoldne, popoldne, bil enako plačan. In tako nenadoma ne bo več nobene potrebe, da bi si kdo želel delati zunaj javnega zavoda.«

»Prosti čas moja stvar«

Govoriti o konkurenčnih klavzulah je v državnem zdravstvu, v katerem ni ne dobička, ne konkurence, nesmiselno, ocenjuje infektolog Federico V. Poročnik, dr. med. Kot je zapisal v komentarju za Domovino, je »vnebovpijoče« vprašanje zakaj se vlada vtika v njegove popoldneve. »Jaz imam sklenjeno pogodbo s svojim delodajalcem za XY ur, ki jih pošteno oddelam. Kaj počnem v prostem času, je moja stvar.« Dodal je še, da je vesel, če nekdo drug vzame nekaj njegovega dela in ima tako sam več časa za svoje paciente, ambulanto, oddelek in urgentne službe.

Zavrnil vabila zasebnikov

Svojo izkušnjo glede t. i. popoldanskega dela pa je na Twitterju delil dr. Samo Vesel, dr. med., dolgoletni pediater v ljubljanski pediatrični kliniki, zadnja tri leta in pol pa v Splošni bolnišnici Celje, kjer je zaposlen za 90 odstotni delovni čas. Dela na področju pediatrične kardiologije, supspecializiran pa je za področje fetalne kardiologije. Tedensko opravi tri pediatrične kardiološke ambulante ter eno in pol fetalno kardiološke. Pol dneva na teden nameni za funkcionalno dogovarjanje.

»Vsak drugi petek delam v SB SG, neredko od 7-18, s čimer omogočam, da otroci in nosečnice s Koroškega kardiološke preglede lahko opravijo doma, s tem razbremenjujemo čakalne vrste na PeK in Celju, staršem pa prihranimo tudi tisoče kilometrov poti letno,« je zapisal.

V svoje vrste so ga že večkrat vabili zasebniki, a je vedno zavrnil, ker meni, da so pregledi dosegljivi znotraj javnega sistema, »pa čeprav je potrebno za napotnico pod redno kar počakati, pri meni cca pol leta.« V sodelovanju s sodelavci SB Celje se s »skrajnimi napori« trudi, da tudi nosečnice, ki imajo indikacijo in napotnico za fetalni kardiološki pregled, pridejo na vrsto v »razumnem roku«.

Nosečnice brez napotnice, iz tujine po drugo mnenje

»Problem pa nastane,« poudarja, »ko želi pregled plodovega srca opraviti nosečnica, ki za pregled nima medicinske indikacije in zanj ne more dobiti napotnice.«

Takih nosečnic, tako iz Slovenije kot tujine, je letno med 70 in 80. Razlogi, zakaj se odločajo za tovrstni pregled pa različni. Najpogosteje je to strah, ki izvira iz izkušenj prijateljic in znank, ki so rodile otroka s srčno napako. Nosečnice iz tujine medtem prihajajo po drugo mnenje.

Verjemite, ne počnem tega zaradi denarja. (dr. Samo Vesel)

Ob dejstvu, da termine komaj zagotovijo tistim z napotnico, samoplačnic v SB Celje in SB Slovenij Gradec ne morejo sprejemati. »Do sedaj smo to reševali tako, da sem takšne preglede opravil v enem od zasebnih ginekoloških centrov v Lj, po koncu njihovega delovnega časa, ob 19. uri. Ni jih bilo veliko, nekajkrat mesečno sem šel, 5-6 na mesec. Plačilo po podjemi pogodbi, s pregledom neto zaslužim cca 30 evrov. Verjemite, ne počnem tega zaradi denarja.«

Čakalne dobe se bodo le podaljšale

V primeru, da bo predlog iz koalicijske pogodbe dobil zeleno luč, bo teh nekaj deset nosečnic ostalo brez pregleda, prav tako bodo nosečnice iz tujine drugo mnenje iskale v drugih državah. »S tem ne bomo skrajšali nobene čakalne vrste in privarčevali niti centa javnega denarja. Bomo pa nosečnicam vzeli možnost preiskave, ki jo želijo zaradi svojega strahu in miru in ki so jo do sedaj lahko dobile. Morda bo kdo zaradi tega lažje spal, nekaj 10 pa slabše.«

Kot še dodaja dr. Vesel, bo zaradi tega precej »skrbi, joka in slabe volje, na koncu pa vsaj 2/3 teh, ki nimajo indikacije, nekako le dobilo napotnico in še dodatno obremenilo sistem in oddaljilo pregled v razumnem roku tistim, ki ga dejansko najbolj potrebujejo.«