Da povprečen uporabnik slovenskega zdravstva še vedno verjame, da bo čakal na menjavo kolka leto in več, na protetične rešitve ustnega statusa pa še dlje, ker zdravnikov primanjkuje, je zapis začel Koprivec, kar pa ne drži, če vam lahko nov kolk za lepe vsote denarja vstavijo v nekaj tednih. »Čakanje na storitve v Sloveniji je večinoma administrativne (finančne) narave in se konča, ko zamenjate plačilno sredstvo – kartico ZZZS za eno od bolj kreditnih plačilnih kartic.«

Preberite tudi > Janez Koprivec: »Ko si bolan, potrebuješ zdravnika blizu doma«

Ker nekaterim slabe razmere godijo

Med specialnostmi našega zdravstva, kjer je ozko grlo pomanjkanje zdravnikov, je tudi družinska medicina. Zakaj se torej ne premakne na bolje, če si kadrovske okrepitve na tem področju želimo vsi, se vpraša Koprivec: »V interesu pacienta je, da ima blizu družinskega zdravnika, ki ima zanj čas in mu ponudi največ rešitev na prvih vratih zdravstva. Tudi v interesu družinskega zdravnika je, da dobro skrbi za svojega pacienta, za kar pa potrebuje čas in tudi druge sodobne rešitve.« Zakaj se torej kadrovska krepitev na tem področju ne zgodi? Ker nekaterim slabe razmere, v kakršnih je tudi slovensko primarno zdravstvo, godijo.

Zelo poveden prejšnji razpis

»Čaka nas jesenska sezona odločanja mladih zdravnikov v specialnosti, ki bo njim služila kot delo in kruh, pacientu pa kot potrebna storitev. Pretekli razpis za področje družinske medicine je bil precej bolj poveden, kot bi si kdo želel, a očitno še ne dovolj, da bi glave iz peska potegnili tudi tisti s parolami na ustih: javno zdravstvo, javni zavodi, javni interes … Dobro je v slabem iskati pozitivne prvine in gledano s tega vidika sodi spomladanski razpis za hudo deficitarno družinsko medicino med enega boljših dokumentov, ki kaže na zelo pomemben element propadanja primarnega zdravstva,« je izpostavil Janez Koprivec.

Ne bi bil rad med tistimi, ki jim je dostopna le ambulanta za neopredeljene. Morda bi oni danes, ko so še zdravi in potencialno glasni, lahko pritisnili na sistem, pa so tiho, ker so jim besedo vzeli 'glasovi ljudstva'.

Od 100 razpisanih mest le 13 v okviru nacionalne specializacije

Po njegovi analizi je bilo na pomladanskem razpisu specializacij razpisanih 100 mest za družinsko medicino (kar je več kot tretjina letnika diplomantov obeh medicinskih fakultet), a le 13 v okviru nacionalne specializacije, da torej mlad specialist družinske medicine po zaključku specializacije nima zaposlitvene obveze do zaposlovalca, marveč lahko nadaljuje kariero na katerem koli mestu v javni zdravstveni mreži (zdravstveni domovi in koncesionarji).

Sramotno malo glede na potencial

»Vsaj malo poklicne svobode, s katero se v naši državi res ne moremo hvaliti, je bilo torej dodeljene dobrim 10 odstotkom. In ker je prav neprilagodljivost zdravstvenega sistema, zlasti javnih zavodov, ena od večjih neprivlačnosti, je 13 mest nacionalnega razpisa sramotno malo glede na potencial, ki ga ponuja generacija diplomantov medicinskih fakultet,« je bil neposreden Koprivec. Vseh preostalih 87 mest so razpisali za znanega naročnika, torej mora mladi specialist po specializaciji vsaj še štiri leta nadaljevati delo pri delodajalcu, pri katerem je opravljal specializacijo.

Niti eno razpisano mesto za znanega naročnika koncesionarja

In prav vseh 87 mest so razpisali za javne zavode, torej zdravstvene domove, niti eno mesto ni bilo razpisano za znanega naročnika koncesionarja, čeprav Koprivec ve, da so zainteresirani koncesionarji bili in so že imeli kandidate specializante, ki pa se jih je tako, kljub hudemu pomanjkanju družinskih zdravnikov, gladko zavrnilo in se na razpis niso prijavili. In če bo en mlad specialist družinske medicine 35 let bedel nad zdravjem okoli 1500 pacientov, pomeni, da – če jih v letniku zavrnejo deset – 15.000 pacientov ne bo imelo skrbnika zdravja prihodnjih 35 let, še posvari Koprivec.

Morda pogosto kritizirani ZZZS niti ni največji problem, pa operira z milijardami evrov. V igri so še večji in močnejši igralci

Kreatorjev zdravstvene politike pacient ne zanima

»To pa ni malo. In tistih nekaj, ki so se tudi zaradi takih neumnosti spomladi odločili za druge specialnosti, ne bo več nazaj. Za zmeraj. Iz tega sledi, da kreatorjev zdravstvene politike pacient ne zanima popolnoma nič, dokler se medijsko ne izpostavi v dovolj veliki grupi čakajočih pred zaprtimi vrati ambulant. Dokument kaže, da kreatorje zanima le, kateremu izvajalcu bo pacient odmeril finance svoje zdravstvene naložbe,« je brez dlake na jeziku Janez Koprivec.

Mladi javnih zavodov ne vidijo kot dobre strokovne naložbe

In ponovi, da se je na 87 specializantskih mest, ki so jih rezervirali javni zavodi, prijavilo 10 kandidatov, na 13 specializantskih mest nacionalnega razpisa pa 17 kandidatov. Mladi torej javnih zavodov, ki so zapravili 77 specializantskih mest večinoma ne vidijo kot dobre strokovne naložbe, bi pa zagotovo zapolnili katero od teh izgubljenih mest, če bi bila to mesta na nacionalnem razpisu, nadaljuje Koprivec.

Zanemarljivo majhne potrebe pacienta

»Raje smo se odpovedali skrbi za n x 1500 pacientov za obdobje 35 let, kot da bi ta mesta dopustili n koncesionarjem. Glavno besedo pri takem razpisu je imelo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki bedi nad javnimi zavodi in je očitno bistveno večji element od Ministrstva za zdravje, kaj šele potreb pacienta, ki so očitno zanemarljivo majhne,« pojasni zdravnik iz Gorenje vasi in doda, da je iz številk jasno, kdo je imel pri pisanju razpisa daleč največjo ali celo edino besedo.

Dokument kaže, da kreatorje zdravstvene politike zanima le, kateremu izvajalcu bo pacient odmeril finance svoje zdravstvene naložbe.

Bistri mladi zdravniki na prisile ne nasedajo

Da to niso bili primarni koncesionarji, pogosto opredeljeni kot moteč element v zdravstvu, saj bi si sicer že izborili vsaj eno, če ne že pet specializantskih mest. »Morda pogosto kritizirani ZZZS niti ni največji problem, pa operira z milijardami evrov. V igri so še večji in močnejši igralci,« odgovori Koprivec, vesel, da imamo mlade, bistre zdravnike, ki na prisile ne nasedajo in so javno povedali, da takega dela, kot ga ponujajo zdravstveni domov danes, nočejo.

Preživete metode iz še ne preživetega nedemokratičnega sistema

»Zdravstveni domovi, ki počasi in vse bolj upravičeno postajajo nezanimiv zaposlovalec, skušajo s prisilnimi potezami pridobiti kader, namesto da bi ga vabili s kakovostjo in dobrimi razmerami za delo. Očitno so to preživete metode iz še ne preživetega nedemokratičnega sistema, ki je javnim zavodom dal moč, glede na zadnji razpis neupravičeno in neobvladljivo veliko moč,« je zapis v Sobotni prilogi zaključeval Janez Koprivec.

Največji sovražniki javnega zdravstva so tisti, ki se zanj deklarativno izrekajo

Rado se bere, da so koncesionarji rušitelji javnega zdravstva, toda ob dejstvu, da niti ob definitivnem kandidatu koncesionarji niso dobili specializantskih mest, bo – poudarja Koprivec – počasi čas za spoznanje, da so največji sovražniki javnega zdravstva prav tisti, ki se zanj deklarativno izrekajo. Klasična tranzicijska zgodba »javnega interesa«, ki se je v treh desetletjih največkrat izkazal le za interes peščice posameznikov v ukradenem imenu ljudstva, ostro doda.

Vesel sem, da imamo mlade, bistre zdravnike, ki na prisile ne nasedajo in so javno povedali, da takega dela, kot ga ponujajo zdravstveni domov danes, nočejo.

Zaskrbljen kot zdravnik in kot pacient

Zaskrbljen je kot zdravnik, kdo bo nadaljeval njegovo delo, in kot pacient, ki z vsakim izgubljenim specialistom družinske medicine izgubi skrbnika zdravja za 1500 duš za 35 let. »Ne bi bil rad med tistimi, ki jim je dostopna le ambulanta za neopredeljene. Morda bi oni danes, ko so še zdravi in potencialno glasni, lahko pritisnili na sistem, pa so tiho, ker so jim besedo vzeli 'glasovi ljudstva'. Ko bodo bolni, kih bo stisnil sistem in bodo tiho še naprej,« je prispevek zaključil Janez Koprivec.