Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zdravnik, čigar odkritje je bilo zlorabljeno

Za vas piše:
Ana Vogrinčič
Objava: 21. 03. 2021 / 07:12
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.03.2021 / 05:32
Ustavi predvajanje Nalaganje
Zdravnik, čigar odkritje je bilo zlorabljeno

Zdravnik, čigar odkritje je bilo zlorabljeno

Jérôme Lejeune, odkritelj trisomije 21. kromosoma, je prejel naziv »častitljivi Božji služabnik«.

Jérôme Lejeune je 21. januarja letos po papeževem odloku dobil naziv »častitljivi Božji služabnik«. FOTO: Fondation Jérôme Lejeune



Kdo je francoski zdravnik in genetik Jérôme Lejeune, ki je 21. januarja letos po papeževem odloku dobil naziv »častitljivi Božji služabnik«?

Rodil se je 13. junija 1926 v kraju Montrouge v Franciji. Dve leti potem, ko je bilo dokazano, da je v človeških celicah 46 kromosomov, je Lejeune ugotovil, da jih imajo osebe z Downovim sindromom 47. Spektakularno odkritje je bilo objavljeno v strokovni literaturi leta 1959, s tem je bolezen dobila tudi novo ime: trisomija 21. Njegove raziskave so odprle pomembna področja sodobne genetike.

Cena, ki družbo ohranja človeško

Kot veren katoličan, predan zdravnik in znanstvenik se je bojeval za to, da bi otroci z Downovim sindromom dobili vso potrebno zdravstveno oskrbo in podporo družbe. Dejstvo, da se je njegovo odkritje začelo uporabljati prav v nasprotnem smislu, namreč kot enega izmed razlogov za splav, ga je zelo bolelo, v svojih javnih nastopih pa je vedno odločno zagovarjal njihovo pravico do življenja.

V intervjuju za American Life League je dejal: »Ljudje se bojijo manipuliranja s človeškim genomom, zato pravijo, da ni dobro vedeti, kako geni delujejo. To je nespametno. Zelo pomembno je, da to vemo, saj če poznamo delovanje okvarjenega gena, lahko popravimo to delovanje ali sam gen. Težava je v tem, da nekateri lahko izrabijo človeško bitje za lasten interes oziroma za interese svoje raziskave. To pa je popolnoma v nasprotju z medicino, ki upošteva Hipokratovo načelo, in z medicino, kot jo poznamo nasploh. Za družbo je nedvomno ceneje, da bolnika ubije, kakor da ga zdravi. Vendar se tako zdi samo na prvi pogled, kajti na ta način izgubimo civilizacijo. Veličina civilizacije se namreč meri po spoštovanju, ki ga le-ta namenja svojim najšibkejšim članom.« Z neposredno jasnostjo je govoril o globokih moralnih odločitvah glede sprejemanja življenja bolnih oz. oviranih: »Zdravljenje pacienta oz. skrb zanj, če ga ne moremo ozdraviti, nas stane veliko denarja, veliko truda, predanosti, trpljenja staršev, predstavlja motnjo za družbo. Vse to je res. Vendar vemo, da je ta cena do pike enaka ceni, ki jo moramo plačati za to, da ostanemo ljudje. In če družba plačilo te cene, ki je res visoka, zavrne, potem ta družba ni več človeška.«


Jérôme Lejeune: »Ko me starši vprašajo, kaj je otrok z Downovim sindromom, jim odgovorim: to je ta očarljivi mali dojenček.« FOTO: Fondation Jérôme Lejeune


Se borimo proti bolezni ali proti pacientu?

Glede vloge medicine je poudaril, da je zdravnik v službi pacienta, ne v službi bolezni. Nekateri menijo, da je treba otroka splaviti zaradi težav, ki bi jih lahko imel zaradi svoje bolezni. Toda to je ravno v nasprotju z namenom, smislom obstoja medicine. Če ubijemo otroka, ker ima Downov sindrom, smo naredili strašno napako: namesto da bi se bojevali proti bolezni in za pacienta, smo se borili na strani bolezni in proti pacientu. Po njegovih besedah je medicina nekaj ravno nasprotnega in v osnovi zelo preprostega: je ljubezen do pacienta in sovraštvo do bolezni. Tega ne smemo zamenjati.

Svojim 6000 pacientom, otrokom z Downovim sindromom, je sledil kot zdravnik in tudi kot znanstvenik, po imenu pa jih je poznal okoli dva tisoč. Dejal je: »Ko me starši vprašajo, kaj je otrok z Downovim sindromom, jim odgovorim: to je ta očarljivi mali dojenček. Ne gre za to, da bi omalovaževal bolezen; dejstvo, da imajo starši otroka, ki se ne bo mogel umsko razvijati, kot je običajno, je zanje veliko breme. Vendar pa bodo sčasoma spoznali, da je računanje, umsko delo samo en del tega, kaj pomeni biti človek, poleg tega pa verjetno ne najdragocenejši. Imajo na primer popolnoma normalen okus za umetnost in za moralo. To ni majhen del naše človeškosti.«

Jérôme Lejeune je bil dober prijatelj papeža Janeza Pavla II., ki ga je leta 1994 imenoval za prvega predsednika Papeške akademije za življenje. 13. maja 1981 je bil skupaj s svojo ženo z njim na kosilu – le nekaj ur pred poskusom atentata, v katerem je bil papež na Trgu sv. Petra ustreljen.

V Franciji so ustanovili fundacijo Jeroma Lejeuna, katere poslanstvo so znanstvene raziskave trisomije 21 kot tudi drugih genetsko pogojenih bolezni, ob doslednem spoštovanju Hipokratove prisege o varovanju življenja. Njihov namen je, da znanstvena odkritja čimprej pridejo do pacientov ter jim omogočijo zdravljenje in lajšanje težav.

Častitljivi Božji služabnik

Naziv »častitljivi Božji služabnik« je druga od štirih stopenj postopka razglasitve za blaženega in nazadnje svetnika. Za naslednjo stopnjo – beatifikacijo oziroma razglasitev za blaženega – je poleg zglednega in svetega življenja potrebno dokazati, da sta se na njegovo priprošnjo zgodila vsaj dva čudeža. V svojih prošnjah Bogu za določene milosti se torej lahko z zaupanjem obrnemo tudi na častitljivega Božjega služabnika Jérôma Lejeuna.
_ _ _

*Prispevek je bil objavljen v Naši družini (12/2021), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh