Že pred današnjo finalno parado šampionov v Rimu je bilo jasno, da bo rožnata majica zmagovalca italijanske pentlje pripadla Pogačarju, saj je imel pred njo v skupni razvrstitvi neverjetnih skoraj 10 minut naskoka pred najbližjimi zasledovalci, kar je že nakazovalo, da bo časovni razkorak med zmagovalcem in drugouvrščenim največji po letu 1965, ko si je Italijan Vittorio Adorni zagotovil zelo udobnih 11 minut in 26 sekund prednosti pred rojakom Italom Ziliolijem.

Podarjen bidon

Do končne trofeje se je mladenič iz vasi Klanec pri Komendi dokopal po kar šestih etapnih zmagah (kar je sicer daleč od rekorda Italijana Alfreda Binde, ki je na Giru leta 1927 tekmece ugnal v kar 12 etapah), hkrati pa je držal rožnato majico vodilnega domala od začetka do konca, le uvodni dan si jo je oblekel Ekvadorec Jhonatan Narvaez. Tadej je javnost navdušil tudi včeraj s podarjenim bidonom mlademu navijaču, ki je na strmem klancu dolgo tekel ob njem.

Brez besed

V zadnji etapi je Tadej na začetku poziral z ekipo in drugimi lastniki majic ter nazdravljal veliki skupni zmagi. Finalno dejanje je sicer pričakovano pripadlo šprinterjem na čelu z Belgijcem Timom Merlierjem, medtem ko je slovenski as etapo varno končal v objemu moštvenih kolegov in brez najmanjših težav zadržal ogromno časovno zalogo pred zasledovalci. »Sem brez besed in ta trenutek težko opišem vse skupaj,« je bil v izjavi za Eurosport vidno ganjen skupni zmagovalec.

Dvakrat pred vsemi tudi že na Touru

Za Pogačarja je to že tretje končno zmagoslavje na eni od tritedenskih preizkušenj »svete trojice«, pred tem si je konkurenco dvakrat zapored, v letih 2020 in 2021, pokoril tudi že na francoskem Touru. Skupaj z izkušenejšim rojakom Primožem Rogličem pa sta zmagala na sedmih od zadnjih 14 tritedenskih preizkušenj: preden je Kisovčan lani na najvišjo stopničko skočil na Giru, je namreč trikrat zapored, med letoma 2019 in 2021, tudi na španski Vuelti.

Rožnata Komenda

V domači Komendi, v kateri je Tadej častni občan, so rojakovo kolesarsko pravljico znova pospremili na svojstven način. Na dan, ko je Pogačar pisal zgodovino, so namreč krožišče v Komendi – tudi ob televizijskih kamerah, ki so posnetke dogajanja predvajale med prenosom današnje zaključne etape – obarvali v rožnato, torej v barvo majice zmagovalca Gira, v enaki barvi se zdaj bohoti tudi tabla s krajevnim imenom. Občani so na kolesih še naredili prvih nekaj krogov po obarvanem krožišču.

Prvi po Pantaniju z velikim dvojčkom?

Le nekaj dni za regeneracijo, nato pa se bo Tadej že začel pripravljati na – poleg svetovnega prvenstva v Švici – enega od dveh vrhuncev letošnje sezone, francosko pentljo. »Tempo na Touru bi utegnili biti na klance še večji kot na Giru. Tam bodo ob naši ekipi tudi Roglič, Evenepoel, Vingegaard in še kdo. Pestro bo, boj za zmago v generalni razvrstitvi pa verjetno dosti ostrejši,« je napovedal Pogačar, ki bi lahko kot prvi po pokojnem Italijanu Marcu Pantaniju (1998) v eni sezoni osvojil dvojček Giro – Tour.

Spoštljivost do vseh in poštenost

Mimogrede: pred leti smo se pri Aleteii in spletni Družini pogovarjali s staršema Tadeja Pogačarja, Marjeto in Mirkom. O vrednotah, ki mu jih je želel predati kot oče, je Mirko kratko odvrnil: »Predvsem spoštljivost do vseh – sotekmovalcev, okolice, staršev, starejših – in poštenost.« Oče je bil dejaven tudi v domači župniji kot bralec beril in ministrant. »Ministriral je tudi Tadej, potem pa je bilo treningov toliko, da je prenehal,« je pojasnil Mirko Pogačar.